Čolo: Sporazum o volilni zakon je (ne)mogoč, Hrvati proti evropski poti BiH

SARAJEVO, (Patria) - Alma Čolo je bila v ekipi SDA, udeleženka pogajanj o spremembah volilnega zakona v Neumu. Za N1 je razkrila, kako so potekala tridnevna pogajanja in kaj pričakuje po njih. Poudarila je, da dvomi, da bo prišlo do dogovora, ker po njenih besedah na hrvaški strani primanjkuje volje.

Čolo je poudarila, da je po pogajanjih v Neumu potekalo srečanje s političnimi voditelji in člani mednarodne skupnosti.

“Tudi oni so izdali sporočilo, da bi se v naslednjih sedmih do desetih dneh moral organizirati nov sestanek, na katerem bi morali sami brez njih priti do rešitve. Jaz sem glede tega skeptična”, je dejala Čolo.

Poudarila je, da so bili trenutki, ko se je zdelo, da bo dosežen dogovor, in sicer v delu, ki se nanaša na celovitost volilnega procesa.

“Delali smo po panelih in ko gre za celovitost volilnega procesa, mislimo na tehnološko izboljšanje volitev, preglednost itd. In za to sta bili zainteresirani tako opozicija v Federaciji BiH kot tudi Republika Srpska in tu smo opravili precej dela. Drugi del je bil s političnimi voditelji in zadeval je predvsem sodbe Sodišča v Strasbourgu in njihovo izvajanje, torej Dom narodov in Predsedstvo BiH, in tu je šlo za izvajanje sodb Ustavnega sodišča – Božo Ljubić, na čemer najbolj vztraja HDZ, in tu obstajajo nesporazumi, ali je bila ta sodba izvedena ali je treba spremeniti število delegatov v Domu narodov, ki prihajajo iz posameznih kantonov. Tu je HDZ zelo trdnega stališča in meni, da naj teh 17 delegatov v federalnem Domu narodov prihaja samo iz kantonov, kjer Hrvati predstavljajo najmanj pet odstotkov. To bi bilo nekaj, kar ni usklajeno z Ustavo FBiH, ki vsakemu kantonu zagotavlja vsaj enega, če je izvoljen. Oni sodbo razumejo tako, mi drugače, in tu ne pride do dogovora”, je navedla Čolo.

Poudarila je, da je treba odstraniti diskriminatorne določbe, ki se nanašajo na to, da bi v Predsedstvu BiH bili en Bošnjak, Srb in Hrvat.

“Kaj pa ostali? Beneška komisija nam je to naložila, prav tako, da odstranimo diskriminatorne oznake tudi iz Doma narodov. In mislim, da je to jasno, vendar nekaterim ni jasno in jim je težko brisati etnični predpon. Tako je Ilija Cvitanović, ki ni iz HDZ, izjavil, da hrvaški narod nikoli ne bo privolil v brisanje in odstranitev Hrvatov iz Ustava. Potem pa ni izvajanja sodb brez tega. Če ne privolite v to, ne morete izvesti sodb. Torej so to stališča, ki so na drugi strani zelo trda, vi pa imate mednarodne standarde, ki jih morate spoštovati. Ne vem, kako naj drugo stran prepričam, da moramo to storiti?”, je vprašala Čolo.

Čolo poudarja, da se politiki želijo dogovoriti, vendar je to nemogoče, če nekaj ni v skladu z demokratičnimi standardi.

“Kako se bomo dogovorili, če nekdo vztraja, da v Ustavu mora ostati predpon, pa naj bo to pridevnik ali samostalnik”, je dodala.

Ne ve, pravi, ali obstaja možnost dogovora.

“Ko nam ni uspelo s toliko predstavniki mednarodne skupnosti. Verjemite, na nobenem srečanju nisem videla več mednarodnopravnih strokovnjakov, iz OVSE, Beneške komisije, mnogi so bili tam. Oni so nam na prejšnjih pogajanjih povedali, da v Ustavu ali Volilnem zakonu ni etničnih predpon. To je treba brisati tako pri Predsedstvu kot pri državnem Domu narodov. Federalni Dom narodov ostaja s temi etničnimi določbami, ker ni bil predmet izpodbijanja pred sodiščem v Strasbourgu. In to za zdaj ostaja tako, vendar na hrvaški strani ni dobre volje, ker so narod, ki predstavlja 15 odstotkov v BiH, in ne želijo, da bi beseda Hrvat ali hrvaški bila izbrisana iz Ustava ali Volilnega zakona”, je pojasnila.

Rekla je, da napredek pri nečem, kar je pogoj za pot BiH v EU, ni mogoč.

“V mnenju Evropske komisije nam je kot prednostna naloga dana zahteva po odstranitvi diskriminacije iz ustavnega in volilnega sistema v BiH. Ta diskriminacija je vsem jasna in ne vem, kakšen tu lahko še dogovor in kako lahko tukaj naredimo kakšen popust”, je navedla Čolo.

Dodaja, da ni dogovora niti glede volitev člana Predsedstva BiH, saj, kot poudarja, Milorad Dodik ne želi, da bi bile te volitve preko posredne izvolitve v Parlamentu BiH.

“In potem ga nihče ne sili, da o tem govori, pa pravi: 'Rešite vi to v Federaciji BiH, to je vaša težava.' Pa ni to težava FBiH, izvajanje sodb iz sodišča v Strasbourgu se nanaša na BiH, ker je ona tožena stranka, in kolikor vem, je RS del BiH in Dodik je član kolektivnega vodje države”, poudarja Čolo.

Poudarila je, da je treba sprejeti tehnične spremembe volilnega zakona, da bi se ohranila celovitost volilnega procesa in s tem povrnilo zaupanje državljanov.

“Politične volje s te strani ni, še posebej ne iz HDZ in verjetno tudi ne iz SNSD. Stranke iz opozicije to zagovarjajo, mi iz SDA smo za to in bomo podprli vsak model. Jaz sem v zadnjih dneh aktivno delala na amandmajih, ki gredo v to smer, in naših osem poslancev v Zastupniškem domu jih bo zagotovo podprlo”, je sporočila Čolo.