Člani Komisije za koncesije BiH od leta 2005. prejeli 20 milijonov, niso pa izdali niti ene koncesije

(Patria) - Bosna in Hercegovina ima komisijo za koncesije - ali nima? Ima - ker je bila ustanovljena leta 2005. Nima pa - ker nikoli ni izdala niti ene koncesijske odobritve.

V tem obdobju so državo njeni člani stali skoraj 20 milijonov mark. Zadnje poročilo Ureda za revizijo institucij Bosne in Hercegovine je opozorilo na dejstvo, da so članom te komisije potekli mandati. Med člani so tudi upokojenci. In tako, medtem ko državni poslanci zahtevajo imenovanje novih članov ali ukinitev komisije, prihaja napoved, da naj bi kmalu predpisali razpisno proceduro za izbiro članov.

Komisijo za koncesije na državni ravni imamo. Rezultatov dela pa nimamo. Trenutno so v polovični zasedbi, čeprav je vprašljiva legitimnost tudi tistih, ki sodelujejo pri delu, zaradi poteka mandatov. Edino plače, zaslužene brez ene same izdane koncesijske odobritve, niso bile vprašljive v vseh letih obstoja te komisije. Državljane so tako stale od leta 2013 do danes 11 milijonov mark. Temu naj bi se poskušali zoperstaviti, piše Federalna.ba.

„Svet ministrov je zadolžil Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine, da sproži razpisno proceduro za izbor sedmih članov Komisije za koncesije,“ je sporočila Borjana Krišto, predsedujoča Sveta ministrov Bosne in Hercegovine (HDZBiH).

„Trenutno v parlamentarni komisiji ni nobenega predstavnika iz Brčko distrikta Bosne in Hercegovine. Komisija za koncesije Bosne in Hercegovine trenutno šteje štiri člane od sedmih - kolikor jih mora po zakonu imeti, pri čemer so obstoječim članom mandati že zdavnaj potekli,“ je navedel Denis Zvizdić, podpredsedujoči Predstavniškega doma Bosne in Hercegovine (NiP).

Minister za trgovino in ekonomske odnose BiH Staša Košarac (SNSD) zagotavlja, da bo razpisna procedura izvedena, čeprav ne meni, da je delo Komisije upravičeno.

„Predvsem menim, da Komisija za koncesije Bosne in Hercegovine ne bi smela obstajati. Druga stvar, spoštujem obstoječi zakon in sklepe Sveta ministrov, moji sodelavci delajo skupaj z mano, da oblikujemo nov format Komisije in to predlagamo Svetu ministrov, in to bomo storili,“ je sporočil Košarac.

Brez imenovanja novih članov je Komisija blokirana, zato je to pogoj vseh pogojev, nato pa obstoj politične volje za njeno nemoteno delovanje. Na to težavo so opozarjali tudi revizorji v svojem poročilu:

„Trenutna sestava Komisije ne odraža v navedenem zakonu predvidene teritorialne zastopanosti članov Komisije, tako da je tudi v tem pogledu delovanje Komisije onemogočeno.“

Glede na podatke Ministrstva za finance in zakladnico, delo te komisije brez sprejetih odločitev drago stane. Poleg rednih prejemkov imajo štirje zaposleni tudi nadomestilo za ločeno življenje.

„Komisija za koncesije – 12 delavcev/sodelavcev. Skupni prejemki za obdobje od 1. 1. 2023. do 31. 10. 2023. leta – 322.893,91 KM,“ so podatki Ministrstva za finance in zakladnico Bosne in Hercegovine.

„Imamo nepopolno sestavo, nekaterim je potekel mandat in niso bili dopolnjeni z drugimi člani Komisije, do sedaj niso dodelili nobene koncesije, res se postavlja vprašanje, kakšen je namen njihovega obstoja,“ se sprašuje Siniša Vukelić, glavni in odgovorni urednik portala Capital.

Če bodo sploh imenovani vsi člani Komisije, je vprašanje, v kakšnem smjeru bo njeno delo in v čigavem interesu. Kamen spotike je dodelitev virov za projekt izgradnje hidroelektrarne Buk Bijela.

„Obstajajo lobiji, politični vplivi, vplivi z različnih ravni, v ozadju pa je vedno interes. Vemo, kaj so viri, ne samo vodni, ampak tudi energetski, infrastruktura itd.,“ govori Mirko Šarović, nekdanji minister za trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine.

Stališče strokovnjaka za državno premoženje je jasno - entitete lahko sklepajo meddržavne pogodbe le, če dobijo soglasje Parlamenta Bosne in Hercegovine. To se v tem primeru ni zgodilo.

„Glede na to, da je iz RS-a politična agenda neobstoja državnega premoženja, je ta ves čas - še v mandatu predsedujočega Tegeltije, z resorjem ministrom v konkretnem primeru Stašo Košarcem - ovirala dopolnitev državne komisije za koncesije. Pravo skupne rabe in sklicevanje na pravo sklenjenih posebnih vzporednih odnosov se ne more uveljavljati na hidroenergetskem potencialu in uporabi naravnih virov,“ poudarja strokovnjak za državno premoženje Muharem Cero.

Projekt Buk Bijela poleg hidroenergetskega potenciala pomeni tudi okoli 80.000 hektarjev gozdnih zemljišč. Cero opozarja, da je projekt Buk Bijela test za pridobitev suverenosti entitet, kar vodi v ustvarjanje okolja za disolucijo Bosne in Hercegovine. Nerad Komisije za koncesije in blokada njenega dela sta potrditev namenov v tej smeri.