Čitulja za upanje: Trojka med iluzijo in resničnostjo

(Patria) - Šest let po prevzemu oblasti v Sarajevskem kantonu (KS) s strani Trojke še vedno ni odgovora na temeljno vprašanje - ali so državljani danes varnejši, bolj zaščiteni in živijo dostojneje kot včeraj, pravi poslanec v skupščini KS Faruk Selmanović (SDA).

- Odgovor je, na žalost, porazen. Sarajevo je postalo mesto negotovosti: fizične, socialne, ekonomske in institucionalne. Na ulicah se vse pogosteje dogajajo napadi, streljanja in brutalni pretepi - je izjavil Selmanović za Novinsko agencijo Patria (NAP).

Po njegovih besedah se ljudje doma bojijo, ali jim bodo radiatorji pravočasno proradili, medtem ko v javnih ustanovah vlada strah pred povračilnimi ukrepi in političnim nadzorom. Predvsem pa vlada molk in občutek popolne izgube zaupanja v oblast, ki je obljubljala "novo dobo odgovornosti".

- Sarajevski kanton, nekoč ogledalo razvoja in upravljanja, je danes laboratorij improvizacij in neznanja. Ministrstva so postala strankarske izpostave, javna podjetja plen za kadrovske kalkulacije, proračun pa orožje političnih izsiljevanj. In medtem ko se milijoni trošijo za marketinške kampanje, državljani vse težje plačujejo ogrevanje, režijske stroške in osnovne potrebe.

Simbol tega kaosa je postala energetska negotovost. Medtem ko se ljudje v Vogošči bojijo, ali bodo zimo dočakali s toplimi radiatorji, minister, ki bi moral reševati vprašanje energentov, od vsega javno sporoča le, da ga "ni briga za mlade in njihove subvencije". In kako to dojeti v državi, iz katere ljudje množično odhajajo, kot drugače kot kot nekakšno "čituljo za upanje" - poudarja Selmanović.


Selmanović: Sistemsko rušenje institucij (Foto: Facebook)

A, dodaja naš sogovornik, problem je globlji. Gre za sistemsko rušenje institucij.

- Policija je pod političnimi pritiski, pravosodje pod partijskim nadzorom, uprava pa pod stalnim strahom pred zamenjavami. In to je bistvo krize Sarajevskega kantona - oblast, ki ne ščiti državljanov, ampak sebe.

V gospodarstvu vlada enaka logika. Enkratne pomoči, subvencije "po meri volitev", kratkoročni učinki, vse, da bi se ustvarila iluzija blaginje. Medtem ko se oblast fotografira ob podpisanih "načrtih rasti", je realnost praznih hladilnikov, rezervoarjev in, po pravici povedano, tudi radiatorjev. Sarajevo ne potrebuje marketinškega optimizma, potrebuje politiko, ki je podobna temu narodu. Politiko, ki ima dušo in vizijo.

Ta oblast nas je prepričevala, da lahko pokaže boljšo Bosno in Hercegovino, vodeno drugače. Namesto tega je pokazala, da za gesli o spremembah stojijo ljudje brez kompasa, brez odgovornosti in brez zavedanja o teži zaupanja, ki so ga prejeli.

In medtem ko se oni ukvarjajo z lastnimi položaji, državljani ostajajo talci ustvarjene negotovosti. Ker ne vedo, ti salonski politiki, da je varnost, ko veš, da bo tvoj otrok jutri imel šolo, da bo tvoj dom topel, da bo tvoja plača dovolj visoka in da te država ne bo pustila same.

Na žalost je Sarajevski kanton danes vse nasprotno od tega. In zato vprašanje, ki ga je treba zastaviti, ni več politično, ampak moralno: Koliko mandatov še moramo izgubiti, da bi spoznali, da se oblast ne meri s številom tiskovnih konferenc, ampak s toplino domov, varnostjo ulic in vero ljudstva v boljše jutri - je zaključil Selmanović v izjavi za NAP.

(D.K)