Cipiripi diplomacija v oazi proračunskega grmičevja: Tako vam Boga, ne branite nas več!

Piše: Rasim BELKO

Kako so sporočila in medijski nastopi nadomestili sistematično obrambo države pred njenimi zunanjimi in notranjimi sovražniki. Zakaj je Bosna in Hercegovina, kot država, ki je izrodila številne pametne ljudi, razpršene po svetu, spala na to, da jo branijo indigo politiki, liki iz svojevrstnega političnega stripa.

Analiza, priprava in načrtovanje, izvajanje načrtovanega in pripravljenost na preventivo so že zdavnaj tuji pojmi v institucijah oblasti, ki bi morale skrbeti za vsak ped države, državnega premoženja, za vsako možnost napada na Bosno in Hercegovino.

In to ni tako čudno, ko vemo, da nam je tridesetletna zelena nevihta očistila ves mozeg, ki je znal upravljati, ločevati, odločati in voditi državo. Zaradi te zelene oblasti smo prišli v položaj, da nam je vodja diplomacije cipiripi diplomatka, ki je edini dober vir vseh vrst šal, ki krožijo po mestih in družbenih omrežjih.

Nič bolje ni v Predsedstvu Bosne in Hercegovine, kjer dve, kot ju profesor Esad Bajtal imenuje, psevdobosanski struji nimata absolutno nobene metodologije preventivnega delovanja ali pripravljenosti na obrambo pred sofisticiranimi, posebej ustvarjenimi napadi na BiH.

Profesorja Bajtala smo prosili za detekcijo takšnega vodenja politike in države, on pa pravi: „Vidimo to, vendar od njih ne moremo pričakovati nič drugega. Ljudje, ki ne opravljajo svojega dela, lahko le reagirajo in takrat ne vedno najbolj ustrezno, kar smo videli v zadnjem mesecu, ko smo videli tisti stavek o vojni, in ko smo se zelo poceni ujeli na provokacijo o neumnosti in mirnem razhodu. Potem nekdo iz svojega neznanja, nesposobnosti ali iz razloga političnega namigovanja drugi strani tisto, kar že 15 let zahteva, da dobi, da dobi ta neumni stavek o vojni. In potem, tisti, ki 15 let pripovedujejo vojno zgodbo, ker je zgodba o referendumu in razhodu vojna zgodba, potem ko frustracija doseže maksimum, izrečeš najbolj neumno možno besedo – in zdaj tisti z vojno zgodbo iz sebe dela mirotvorca.“

In ravno tako, prepogosto in prepasivno delovanje lažnih zaščitnikov države po dogodku nas je pripeljalo do situacije, da vsak, ki se zaveda Bosne in Hercegovine kot edine domovine, začne dvomiti v to domovino in njene voditelje.

Poleg političnega neznanja in pomanjkanja izobrazbe je ena največjih napak naših kvazi politikov zaposlovanje prijateljev, botrov, ljubic, sorodnikov na svetovalna mesta. In medtem ko se okoli nas zbirajo politični levi, jih pa svetujejo morske pse izjemne analitične moči, se vsaka naslednja reakcija bosanskohercegovske oblasti zdi nesmiselna in neumna.

Zato ima profesor Bajtal sporočilo za tiste, ki se deklarirajo kot probosanski: „Ko že ne znajo biti proaktivni, potem je bolje, da ne reagirajo. Ker to je problem neumnosti te pseudobosanske strani. Res je, da dve strani napadata Bosno in Hercegovino, vendar jo tretja stran lažno brani in to najbolje kaže tista obmana glede revizije sodbe proti Srbiji. Naj nas prenehajo obmanjevati, ta narod ni neumen, ampak potrpežljiv, širok in nepotrebno toleranten. Njih je treba odgovoriti, kot se odgovarja povsod v demokratičnem svetu, z državljansko pobudo, uporom, protesti. Ker to je demokratična, človeška in naravna, na koncu pa tudi ustavna pravica, pa tudi ustavna pravica državljanov te države.“

Predolgo traja suša na probosanski politični sceni. Volitve in leta minevajo, mi blejimo in štejemo. Štejemo kraja, kriminal, politične antitalente, cipiripi demokracijo, dogovore za mizo, zaposlovanja po vrstah, mošejah osamelih.

Medtem pa se izbranci naroda v zmoti, kot otroci v pesku, igrajo politike, in kar je najhuje, države.

Kmalu bodo nove volitve, čez leto ali nekaj mesecev, in takrat bo hrup vse glasnejši, od obupanih, ki se želijo priklopiti na državne jasli, ne bomo videli tistih, ki si zaslužijo vodenje države. Ki znajo brati politična, diplomatska, pa tudi druga sporočila.

Zato nam ne ostane veliko manevrskega prostora, kajti če bomo nadaljevali po isti poti, bo ena od naslednjih reakcij odhod, trajen v neznano. Oni pa bodo, podaniki, kakršni so, uživali v tistem, kjer nikoli niso in ne bi smeli biti.