Čije so bolj iskreni sporočila - Dodikova blokada ali Čovićeva podpora Natovi poti Bosne in Hercegovine

Piše: Armin Aljovič

---

Predsednika SNSD-ja in HDZ-ja BiH Milorad Dodik in Dragan Čović sta trenutno največja politična partnerja v Bosni in Hercegovini.

Govoreč o Miloradu Dodiku na HRT-ju konec leta 2017. je Čović dejal: „On je moder politik, ki nikoli ni izneveril dogovora. Bolj pošten je, kot ga prikazujejo mediji.“

Po volitvah 7. oktobra 2018. je Čović kritiziral izvolitev Željka Komšića v Predsedstvo Bosne in Hercegovine, a je ponovno pohvalil Dodika: „Dodik je politik, ki drži besedo in izpolnjuje obveznosti, in je jasen in nedvoumen.“
 
Nekaj prej je Dodik o Čoviću dejal, da je racionalen politik, „ki poskuša politiko, na kateri je dobil volitve, uspešno uresničevati.“ Odkril je, da se s Čovićem zelo pogosto sliši in vidi, da ga spoštuje kot vodjo stranke, ter da z njim deli mnenje o mnogih političnih vprašanjih.“

Kljub temu ni jasno, na kakšen način bosta Dodik in Čović dosegla kompromis glede vstopa Bosne in Hercegovine v NATO. Oba se povsem razlikujeta glede približvanja BiH članstvu v Natu. Predsednik HDZ-ja trdi, da je vstop BiH v NATO prva prednostna naloga za BiH. Za Dodika vstop države v NATO pomeni tudi zanko okoli vratu entitete Republika Srpska.

Čović je avgusta na delovni veĎrji s hrvaškimi diplomati, členi diplomatskega zbora iz BiH po vsej Evropi in svetu, kot takratni član Predsedstva BiH izjavil: „Primarna zunanjepolitična cilja BiH, na katerih je treba nenehno in neumorno delati, sta članstvo v EU in Natu.“

Po tem, ko so ministri za zunanje zadeve držav Nata v Bruslju decembra 2018. odblokirali pot Bosne in Hercegovine za članstvo v Natu, se je Čović pohvalil: „Hrvatje v Bosni in Hercegovini smo življenjsko zainteresirani za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Prav Hrvatje smo preko svojih funkcionarjev iz Hrvaške demokratične skupnosti BiH in Hrvaškega narodnega sabora največ prispevali, da je Nato ocenil bh. prizadevanja kot verodostojna in povabil BiH, da predloži MAP.“

Voditelj bosanskih Srbov je išči izključen - Bosna in Hercegovina ne more v Nato.

Dodik je 15. januarja ponovno sporočil: "Ne moremo sprejeti, da bi bili v takšni organizaciji, ker bi to pomenilo konec Republike Srpske. Mi pa konca Republike Srpske ne želimo. želimo, da se Republika Srpska okrepi, postane stabilna. Nimamo nič proti, da je v okviru Bosne in Hercegovine, vendar se moramo vrniti k izvirnim načelom Daytonu.“

Analitiki pa ocenjujejo, da bi bil Dodik lahko bolj iskren v stališčih kot Čović glede Natove poti Bosne in Hercegovine, ter da Dodikovih dejanj ne spremljajo dejanja, oziroma da Čović v BiH ne zastopa interesov zahoda, temveč Rusije, katere cilj je ustaviti Natovo pot držav Zahodnega Balkana, med njimi tudi pot Bosne in Hercegovine.

Hrvaški politolog in politični svetovalec Davor Gjenero je nedavno v komentarju za Patrijo izjavil: „Američani so pred desetimi leti prepoznali rusko ozadje v položaju Dragana Čovića, zato vse, kar je povezano z Draganom Čovićem, nima prav nobene simpatije s strani zahoda.“

Zanimiva situacija se je nedavno zgodila v Beogradu med kratkim srečanjem Dodika in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dodik je Bošnjake obtožil, da želijo BiH vpeljati v Nato, a se je med govorom o Hrvatih zaustavil na pol besede: "V tem trenutku bošnjaška in hrv…. poskuša to pogojiti s sprejetjem odločitve o poti v Nato, kar mi seveda zavračamo. Tako da bo izvajanje /volilnih/ rezultatov verjetno trajalo še nekaj časa.“, je Dodik referiral ruskemu predsedniku.