Štiri desetletja od ZOI-ja: Polno je lažnih nasmehov, objekti in olimpijska prizorišča iz '84. ne morejo biti v slabšem stanju

(Patria) - V zadnjih dneh je polno lažnih nasmehov okoli Vijećnice in Narodnega gledališča, predvsem na družbenih omrežjih, ob praznovanju 40 let od olimpijskih iger v Sarajevu.

Nič v tem ne bi bilo lažno in čudno, če odgovorni za stanje tistega, kar je ostalo po ZOI '84, ne bi vseh objektov pripeljali v stanje popolne devastacije, je na družbenih omrežjih objavil sopredsedujoči Občinskega sveta Novo Sarajevo Nedim Salihagić (NES).

Salihagić poudarja, da si poleg neustrezne in neizkoriščene Zetre, devastirane Skenderije, stadiona Koševo, ki preživlja kozmetične popravke ob veliki napetosti akterjev, lahko le predstavljamo, kaj bi se dogajalo, če bi se lotili resnejše rekonstrukcije našega največjega stadiona.

"Če gremo iz mesta, na olimpijska prizorišča, za katera so nam naši politiki pripravili nasmeh in lažni sijaj, bomo videli, da je stanje še bolj kritično kot v samem mestu.

Natančneje, pričakale nas bodo ruševine nekdanje bob proge in skakalnice na Malem polju, propadajoči olimpijski hoteli pa spominjajo na objekte iz grozljivk.

O divji in nenačrtovani gradnji na Bjelašnici ni treba izgubljati besed, tam je že vse davno povedano, a tudi v tem je nekaj 'olimpijskega duha', in sicer da 'novozgrajena' Bjelašnica zdaj spominja na nekatera naselja našega mesta (Mojmilo in Dobrinja), prav zgrajena za olimpijske igre.

Smešno in žalostno, a kot bi rekli, naj se le gradi in ni treba vsega gledati kritično, ampak skozi rožnata očala s polno lažnega sijaja in smeha.

Pravzaprav, ko smo že pri nasmehu, to je tisto, kar so naši 'Nadrealisti' davno skovali v stavku 'na glas se smejim'. In ja, smejijo se nam, ker ljudje nasedajo zastarelim foram s polno Vučka, malo več Jure Franka in nesmiselnim ponavljanjem krilatic s burekom.

Smejijo se na glas, ker je vse, kar spominja na olimpijske igre, uničeno in kar bi lahko ustvarjalo nove pogoje za gostitev velikih tekmovanj.

Dekadenco športnih objektov, ki nam jo ponujajo odgovorni s polno smeha, nikoli ne bo ubil pristni olimpijski duh mesta, ki je daleč od rdeče preproge, Vijećnice in Narodnega gledališča v Sarajevu.

Olimpijski duh živi daleč od mestnih ulic in lažnega sijaja v srcih Sarajevčanov, ki se spominjajo lepših časov, in tistih mlajših, ki vidijo, da je dekadenca športnih objektov premagala lažni nasmeh, ki nam ga ponujajo", je navedel Salihagić.