Čestitom Papi prijeti prevara balkanskog UKP-a

Poglavar Katoličke cerkve, pape Frančišek, bo sprejel predsedujočega predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika v Vatikanu 26. aprila ob 10.30. Ta novica naj bi bila objavljena šele po srečanju papeža in Dodika, a je Patria informacijo objavila že med vikendom, zato se je celotna stvar morala razkriti veliko prej. V BiH obstaja prepričanje, da ni dobro, ko veliko ljudi ve o nekem dogodku. Običajno se takrat nekaj zalomi. Zato je bil Dodikov obisk pri papežu čuvan v tajnosti.

Zakaj je bil obisk Dodika v Vatikanu organiziran preko apostolskega nuncija v Bosni in Hercegovini, nadškofa Luigija Pezzuta, brez vednosti Katoliške cerkve v BiH? Ali so nekateri cerkveni krogi vsaj malo pomagali, da je do tega obiska prišlo, a so se v javnosti umaknili iz te občutljive teme v muhasti Bosni in Hercegovini?

Generalni sekretar Biskupske konference BiH, plemeniti monsinjor Ivo Tomašević, razumno pojasnjuje, da je od oblike organizacije tega srečanja „veliko pomembnejše tisto, kar bo srečanje Dodika in papeža Frančiška prineslo Bosni in Hercegovini, s tem pa tudi katoličanom, ki v njej živijo.“ Tomašević upa na najboljše, saj papež, kar je do sedaj neštetokrat pokazal, vedno želi le najboljše za vse narode.

Verjetno ima spoštovani monsinjor Tomašević prav. Dobro je, da papež govori s politiki iz Bosne in Hercegovine. A priznajte, pred srečanjem papeža in Dodika je vendarle pomembno definirati izhodiščne pozicije obeh strani: ali gre Dodik v Vatikan, da od papeža dobi nasvet, kako prebroditi krizo v Bosni in Hercegovini in državo premakniti naprej, ali Dodik potrebuje srečanje s svetim očetom, da razbije diplomatsko blokado, ki jo trenutno ima s strani zahodnih držav. Dodikov diplomatski doseg zaradi proruske politike, ki jo zagovarja v BiH, trenutno sega le do Beograda in Moskve. In do Mostarja. Bo Dodik papežev urad zapustil duhovno obogaten, ali se bodo povečale njegove separatistične težnje?

Kaj naj bi papež izvedel o Dodiku, preden se z njim usede v Vatikanu za isto mizo? Radovan Karadžić in Ratko Mladić, ki sta ubila ali pregnala okoli 140.000 katolikov s področja današnje Republike Srbske in ki ju je Mednarodno sodišče v Haagu obsodilo zaradi genocida in vojnih zločinov v devetdesetih, sta za Dodika na primer junaka. Tega januarja je Dodik posmrtno odlikoval tudi Slavka Lisico, obsojenega zaradi različnih zločinov na Hrvaškem!

Ali pa na primer, ko gre za migrantsko krizo, papež Frančišek pravi: „Migrantom in beguncem je treba pomagati.“ Milorad Dodik odgovarja: „V RS ne bo nobene naselja za migrante.“ Papež Frančišek pravi: „Migrantom in beguncem je treba pomagati s konkretnimi dejanji solidarnosti.“ Milorad Dodik pravi: „V RS ne bo nobene naselja za migrante, želimo, da čim prej odidejo naprej.“ Papež Frančišek pravi: „Greh je, če strah povzroča odbojnost do beguncev.“ Milorad Dodik odmahuje z glavo, gleda papeža z neverico: „Med begunci so teroristi.“

Ali pa še en primer, kjer se pogledi na življenje častitega papeža Frančiška in Dodika niso srečali niti na poti. Med obiskom Sarajeva je papež Frančišek dejal: „Sarajevo in BiH imata poseben pomen za cel svet.“ Milorad Dodik pravi: „Sarajevo me ni privlačilo niti pred vojno. Bosna in Hercegovina je nemogoča država in razpadla bo.“

Med obiskom Sarajeva je papež Frančišek dejal: „Sarajevo in BiH imata poseben pomen za cel svet. Pokazujeta, da lahko različni ljudje živijo skupaj v sodelovanju.“ Dodik o tem pravi: „Potiskajo nas, da živimo s tistimi, s katerimi nismo mogli živeti v Jugoslaviji.“

Papež je sicer že imel slabe izkušnje z bh. politiki. Ko je junija 2015 obiskal Sarajevo, je glavni Dodikov zaveznik, predsednik HDZ BiH Dragan Čović novinarjem izjavil: „Jaz grem v Audiju 8 z letališča, papež gre v nekem tam Fordu. Kaj naj rečem na vse to? To je nekaj, kar bi nam moralo biti nekakšen motiv, če se ukvarjamo s politiko – da lahko politiko delamo tudi na drugačen način.“ Šest mesecev kasneje, ko se še niso polegli vtisi od papeževega obiska v prestolnici BiH, si je Čović na račun davkoplačevalcev v BiH naročil luksuzni Audi, čigar osnovni paket stane več kot 70.000 evrov.

Če papež sprejema na pogovor Dodika s takšnim pedigrejem, in dvomimo, da je za ta obisk v Vatikanu lobiral predsednik HDZ, torej ta iz prejšnjega odstavka, ki je pred papežem igral skromnost, ko pa je sveti oče odšel iz Sarajeva, „na račun davkoplačevalcev v BiH naročil luksuzni Audi, čigar osnovni paket stane več kot 70.000 evrov“, ni drugega, kot da sklepamo, da je plemeniti papež v nevarnosti, da pade v kremplje balkanskega združenega-kriminalnega podviga. Bo papež omehčal Dodikovo srce ali bo Dodik prevaral dobronamernega Argentinca, ki je pripravljen poljubiti celo stopala sudanskih voditeljev samo, da bi privolili v mir in sobivanje, bo znano po 26. aprilu, nekaj čez 10.30?