Češki pravni strokovnjaki pesimistični: Možnost, da bo Putin prijet in priveden v Haag, je enaka ničli

(Patria) - Nekdanji preiskovalec haaškega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji Vladimir Dzuro meni, da je možnost, da bi bil predsednik Rusije Vladimir Putin aretiran in priveden pred Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, "enaka ničli".

Dzuro spominja, da je bilo tako tudi v primeru Slobodana Miloševića, dokler se v Beogradu ni spremenila oblast.

- Aretacija predsednika Vladimirja Putina, torej predsednika, ki je še vedno na oblasti v Rusiji, je praktično neizvedljiva.

Enako domnevam v primeru ombudsmanke Lvove Belove (za katero je Mednarodno kazensko sodišče prav tako včeraj izdalo nalog za aretacijo).

Ne obstaja pot, kako bi bil Putin priveden pred sodišče, če se v Rusiji ne spremeni situacija in ga praktično ne odstranijo - je dejal Dzuro za praški časnik Lidove noviny.

Češki preiskovalec, zdaj uslužbenec ZN, po zaslugi katerega je bil aretiran eden prvih obtožencev haaškega sodišča, nekdanji župan Vukovara Slavko Dokmanović, je opozoril, da Milošević ne bi mogel priti v Haag, če bi ostal na oblasti.

- Če bi bil aktiven predsednik, torej predsednik na oblasti, bi bilo to nemogoče. Brez volje in sodelovanja Srbije se nikoli ne bi uspelo, da bi bil priveden pred sodišče v Haag - sporoča Dzuro.

Nekdanja tožilka haaškega sodišča za zločine v nekdanji Jugoslaviji Ana Rihterova prav tako pravi, da ne preostane drugega, kot da se čaka.

- Če primerjamo s haaškim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, je bil Slobodan Milošević priveden pred sodišče šele leta 2001, čeprav se je vojna končala leta 1995.

Nihče ni verjel, da se bo to zgodilo. Nato pa se je spremenil politični pristop Srbije do tega sodišča in njeni predstavniki so se odločili aretirati in izročiti Miloševića v Haag - je dejala Rihterova.

Češka tožilka spominja, da je bil Radovan Karadžić, zoper katerega je bila vložena obtožnica leta 1995, aretiran šele leta 2008, Ratko Mladić pa leta 2011.

Nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bi moral veljati v 123 državah sveta, ki so ratificirale Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, sta pozdravila češki premier Petr Fiala in predsednik Petr Pavel.

- Nalog za aretacijo kaže, kako brutalno in v nasprotju z mednarodnim redom postopa Rusija - je sporočil Fiala.

- Če spoštujemo mednarodno pravo, potem moramo zavrniti njegovo kršitev, ne glede na to, o kom gre. Ne moremo tolerirati zločinov proti človeštvu, napadov na civilne cilje, ugrabitev otrok ali drugih vojnih grozot. Putin je na čelu države, ki izvaja te zločine, zato je nalog za aretacijo v redu - meni češki predsednik.

Dzuro, ki je o delu mednarodne ekipe pri razjasnjevanju vojnih zločinov za haaško sodišče napisal knjigo "Preiskovalec", po kateri je v čeških kinematografih prikazan tudi film, je v zadnjem intervjuju decembra lani opozoril, da pravica na mednarodnih sodiščih - katerih obstoj zahteva politično soglasje - nikoli ne more biti zadovoljena.