Cero za NAP: Lajčakov prihod bi pomenil konflikt interesov Evrope in ZDA, ceno pa bi lahko plačala BiH

SARAJEVO, (Patria) - Evropski in regionalni mediji so danes povzeli novico, ki jo je objavil EURAKTIV.com, v kateri se navaja, da bo bivši visoki predstavnik v BiH Miroslav Lajčak prvi posebni predstavnik Evropske unije za Zahodni Balkan. 

V izjavi za agencijo Patria politični analitik Muharem Cero pravi, da ga ne preseneča napoved, da bi Miroslav Lajčak lahko postal prvi posebni predstavnik EU za Zahodni Balkan. 

„Ni skrivnost, da je to le Lajčakov rezervni načrt za prihod na položaj v Evropski komisiji. Bil je prisoten v zgodbi o razdelitvi funkcij v Komisiji in je dajal prednost položaju visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnost Federice Mogherini,“ meni Cero.

Cero dodaja, da je veliko bolj zanimivo dejstvo, da se na Zahodnem Balkanu že ne vem katerič ustvarja nek evropski kontrapunkt Združenim državam Amerike, ki so imenovale Matthewa Palmerja za posebnega predstavnika državnega sekretarja Mikea Pompea za Zahodni Balkan, Richarda Grenella pa je predsednik ZDA Donald Trump imenoval za posebnega predstavnika za dialog med Beogradom in Prištino.

„Ne morem se otresti spomina na nedokončani Lajčakov mandat visokega predstavnika v BiH z vidika mojega zanimanja, in sicer da je prav Lajčak sprožil robustno pobudo za reševanje znamenitega vprašanja državnega premoženja. Tri mesece pred sodbo Ustavnega sodišča v zadevi reševanja državnega premoženja, ki naj bi preprečila nekatere rešitve, neugodne za BiH, je bila sprožena akcija, ki je učinkovala najprej s prudskim, nato pa z banjaluškim in sarajevskim sporazumom. Lajčak je dajal prednost teritorialnemu modelu in ustvarjal predpostavke za etnoteritorialno ustavno ureditev BiH, kjer je ugodil etnični sliki, nastali po agresorskem delovanju. Na srečo je sodba Ustavnega sodišča to preprečila, kmalu zatem pa je Lajčak odšel s položaja visokega predstavnika,“ poudarja Cero.

Z istim mandatom je prišel tudi Lajčakov naslednik Valentin Inzko. 

Cero opozarja, da je bil Lajčakov model reševanja državnega premoženja obsojen s sodbo Ustavnega sodišča, medtem ko se takratni mentorji Lajčaka še danes nahajajo v evropskih strukturah. 

„Prav tako ne morem pozabiti dejstva, da je prav Lajčak končal en model državne skupnosti – Srbije in Črne gore – z načinom ločitve in ustvarjanja neodvisne države Črne gore. Zakaj to omenjam? Prav zato, ker tudi poznejši dogodki, kot je včerajšnje obeleževanje neustavnega praznika v RS, vračajo model državne skupnosti. To niso več le verbalna dejanja RS in Srbije, ampak tudi praktično delovanje. Ponarejanje ustavnega značaja Daytonskega sporazuma in sprejemanje znamenitih kvalifikacij etničnih reprezentacij pri oblikovanju Sveta ministrov, zmanjševanje Sveta ministrov na model skupnih institucij in vrsta drugih ustavnih ponaredb kažejo, da se na sceno z Miloradom Dodikom in prihodom Zorana Tegeltije vrača poskus modela državne skupnosti BiH,“ sporoča ta politični analitik.

Kot pravi, se zelo boji, da bi v konstelaciji, v kateri bi bil Lajčak prisoten pri „iskanju rešitve“ za krizo v BiH, iskal konsociativno, etnično rešitev na etnokonfederalnih krilih. 

„In tudi dejstvo, da je Lajčak prihod na ta položaj napovedal v Bukarešti na sestanku z Draganom Čovićem in Dodikom, me prav tako skrbi. Multipliciranje mednarodne prisotnosti v obliki posebnih predstavnikov slabi položaj OHR-ja, Delegacije EU in tudi Sveta za izvajanje miru. Bosna in Hercegovina bo tako postala poligon za tekmovanje treh močnih struktur – ameriške prek Palmerja, neznanke nove strukture Evropske komisije in Lajčaka ter že zdavnaj invalidizirane moči OHR-ja in Valentina Inzka. V tem bolj ali manj vidnem geopolitičnem interesu Bruselj – Washington – OHR se lahko zgodi, da bodo institucije BiH le opazovalke in izvajalke politične volje močnejšega v mednarodnem spopadu,“ sporoča Cero.

Cero zaključuje, da „še ni znano, ali bo v paketu z Lajčakom prišla tudi cela struktura diplomatov, ki so v času njegovega opravljanja funkcije visokega predstavnika močno sodelovali pri zavzemanju stališč po konsociativnem modelu. „Za tiste, ki so malo bolje spremljali, se sprašujem, ali bo prišel tudi madžarski diplomat József Pandur.“