Cero za N1: Kakšna je resnična narava Lajčakovega delovanja v BiH

(Patria) - Muharem Cero, strokovnjak za vprašanja državnega premoženja Bosne in Hercegovine, meni, da bi bilo koristno izvedeti, kakšna naj bi bila predvidena dejanja Miroslava Lajčaka v odnosu do BiH. V pogovoru za N1 se je vprašal, zakaj Lajčak prvega pogovora z bh. uradniki ni opravil s člani Predsedstva.

Lajčak, ki je posebni predstavnik Evropske unije za dialog med Srbijo in Kosovom, je včeraj, kot smo spomnili, govoril z Zoranom Tegeltijo, predsedujočim Sveta ministrov BiH, in kot je Cero poudaril za N1, je vsakršno morebitno vpletanje v notranja politična vprašanja BiH izven njegovega mandata.

„Prvi včerajšnji pogovor Miroslava Lajčaka z Zoranom Tegeltijo, predsedujočim Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, je bil spremljan s precej skopim sporočilom iz Kabineta predsedujočega. Iz njega je mogoče prebrati, da se Lajčak, bodisi v funkciji nekdanjega visokega predstavnika v BiH, kar ne bi smelo biti nenavadno, bodisi v funkciji mandata posebnega predstavnika, zanima za stanje v Bosni in Hercegovini ter predlaga nadaljevanje socialno-ekonomskih ukrepov v funkciji evropske poti Bosne in Hercegovine in stanja v državi v času pandemije koronavirusa. Nič od tega ni sporno, je pa nekoliko nenavadno, da nastopni pogovor predstavnika EU poteka na nižji ravni od tiste, ki je zadolžena za zunanjo politiko in simbolizira suverenost države, to je Predsedstvo“, je pojasnil Cero v pogovoru za N1.

Po njegovih besedah je Lajčakov mandat „dokaj deskriptiven“ in se v enem delu nanaša tudi na reševanje problemov v odnosih na Balkanu.

„Zaenkrat ni znano, ali je Lajčak imel kakšen pogovor s člani Predsedstva. Vendar tega v javnem prostoru nismo izvedeli. Če pogledamo novi mandat Miroslava Lajčaka, je ta precej širok, deskriptiven in poleg reševanja vprašanja Kosova ter afirmiranja evropskih političnih stališč, ima tudi del, ki se nanaša na Balkan in reševanje odnosov med partnerji na Balkanu v funkciji usklajevanja dobrososedskih odnosov in sprave. Jasno je, da se v smislu regionalnih partnerjev predpostavljajo države in da ta mandat predvideva reševanje problemov med subjekti, nastalimi ob razpadu Jugoslavije. Ne predvideva vstopa v notranja vprašanja novonastalih držav, ampak predvideva prav reševanje odnosov med novonastalimi državami. Če bi iskali odgovore, kateri so tisti problemi, ki upočasnjujejo spravo na Balkanu in ovirajo vzpostavitev dobrih odnosov, bi iz diskurza Bosne in Hercegovine to bila drugačna vrsta problemov. Nekakšna agenda bi bilo reševanje vprašanja meje, izvajanje mednarodnega sporazuma o sukcesiji in eden ključnih problemov je neupoštevanje sodb haaškega sodišča za storjene zločine. To so po mojem mnenju tri ključni problemi, kjer bi Lajčak s svojim angažmajem lahko prispeval k odpravljanju nezaupanja in vzpostavitvi dobrih meddržavnih odnosov. Vsakršno vpletanje v notranja politična vprašanja BiH je izven Lajčakovega mandata“, je ocenil naš sogovornik.

„Bilo bi dobro, da izvemo tudi, kakšna naj bi bila predvidena dejanja Miroslava Lajčaka v njegovem mandatu v odnosu do BiH“, je dodal Cero za N1.

Za konec poudarja, da je pogovor vendarle dobra stvar, ob oceni, da srečanje „ne nakazuje, da se bodo stvari premikale v tej smeri, ampak bi se lahko premaknile v smeri, ki dodatno zaplete situacijo v Bosni in Hercegovini“.

„Še posebej, če bi Miroslav Lajčak ostal pri nekaterih stališčih iz mandatnega obdobja 2007–2009, ko je kot visoki predstavnik Sveta za implementacijo miru afirmiral nekatere principe, ki so ostali živi in se po njegovem odhodu pomnožili. Tu predvsem mislim na izvajanje sodbe Ustavnega sodišča o državnem premoženju ter sodbe o kmetijskih zemljiščih. Če želi pomagati stabilizaciji v regiji, potem mora pomagati pri izvajanju teh sodb in da Bosna in Hercegovina dobi priložnost, da afirmira svojo polno subjektivnost, suverenost in ozemeljsko celovitost“, je opozoril Cero.

Spomnimo, Tegeltija in Lajčak sta včeraj govorila. Kot je bilo nato sporočeno iz Kabineta predsedujočega, so se teme večinoma nanašale na vprašanja boja proti pandemiji koronavirusa ter krepitve gospodarstva in evropskih integracij.