Cero: Ustavno-politični ping pong v zvezi z energetsko suverenostjo BiH

(Patria) - Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je danes izdalo sklep, s katerim je podaljšalo rok Komisiji za koncesije Bosne in Hercegovine za naslednjih šest mesecev za izjasnitev spora med entitetama Republike Srbske in BiH o gradnji hidroelektrarn na Drini, ki ju nameravata skupaj graditi RS in Srbija.

Muharem Cero, strokovnjak za državno premoženje, je za N1 komentiral odločitev in opomnil, da že več kot leto dni poteka aktiven spor pred Ustavnim sodiščem BiH v zvezi z reševanjem spornega vprašanja gradnje hidroelektrarn na Drini.

„Namreč, podelitev koncesij Republiki Srbski, nato pa razpolaganje s to koncesijo na način, da sta sklenili sporazum med dvema Elektrogospodarstvoma Republike Srbske in Republike Srbije, ter izvedena podelitev 51, 49 v korist Republike Srbije treh koncesij na reki Drini v koncesijskem roku po 50 let, na žalost ni dobila svojega epiloga v prejšnjem poskusu. Ustavno sodišče je poskušalo vrniti celoten predmet Skupni komisiji za koncesije, ki je resnično pristojna za reševanje tovrstnih sporov med entitetami in državo, vendar ta poskus v 90 dneh ni dobil epiloga, ker je sama Komisija za koncesije, tista državna, že zdavnaj derogirana, devastirana in nepopolna,“ je dejal Cero.

Poudaril je tudi, da je eden od članov te komisije sprožil spor pred Sodiščem BiH, navajajoč, da komisija ne more sprejeti odločitve zaradi preteklih rokov nepopolnjenosti in celo etničnega neravnovesja v sami komisiji.

„Sodišče BiH do danes ni rešilo tega vprašanja, zato je današnja odločitev Ustavnega sodišča BiH, da se pospeši reševanje tega ugovora pred Pritožbenim sodiščem BiH, nato pa naj v roku šestih mesecev ista komisija v istem modalitetu Skupne komisije za koncesije odloči o meritumu zadeve. Jasno je prepoznati, da se tukaj igra neprincipielni ping pong med ustavno rešitvijo in politično rešitvijo. Namreč, sama Skupna komisija je po svoji definiciji, po načinu izbire, po načinu delovanja in tudi po dejstvu, kako se polni, imanentno politično definirana. Način, kako ljudje prihajajo in kako sodelujejo, je imanentno političen in jasno je, da se Ustavno sodišče tudi tokrat izogiba spuščanju v sam meritum in vroč krompir politične narave potiska prav na teren, kjer bi se morebiti v nekem političnem dogovoru v zakulisju celoten predmet lahko rešil na način, kjer bi trenutna situacija v BiH v veliki meri narekovala izid same odločitve Skupne komisije,“ je poudaril sogovornik N1.

Kar je zaskrbljujoče, je poudaril, je dejstvo, da se Ustavno sodišče danes ni opredelilo do predlaganega zaščitnega ukrepa.

„Zaščitni ukrep pomeni, da gre celoten sporni predmet v zamrznitev, torej da se ne ustavi gradnja del, ki so intenzivna,“ je dejal Cero.

Predsednica vlade Srbije Ana Brnabić je pred nekaj dnevi izjavila, da se dela na gradnji Hidroelektrarne Buk Bijela nadaljujejo in da bi morebitna odločitev o zaustavitvi tega projekta ustvarila pravno negotovost za vse naložbe v BiH.

„Bilo je špekulacij, da bomo morali prekiniti. Mi ne prekinjamo, nimamo nobene odločitve Ustavnega sodišča BiH, zato nadaljujemo. Naredili smo popolno pravno analizo kot odgovorni vlagatelji, tu predvsem mislim na Elektroprivredu Srbije, in ne vidimo nobenega razloga, da bi kdo ustavil ta projekt. Ničesar ne izključujem, vendar resnično ne pričakujem,“ je rekla Brnabić.

Cero je poudaril, da so dela že dobro napredovala in da se celo omenjajo naložbe v višini 50 milijonov evrov, ki so že bile izvedene v tem projektu.

„Odsotnost zaščitnega ukrepa tudi v prejšnjem obdobju je že povzročila škodljive posledice, ki bodo izjemno težke za izvedljivost same morebitne odločitve v celotnem predmetu. Celotna igra je tokrat nekakšna agresija na energetsko suverenost BiH. Če jutri Ustavno sodišče ne sprejme zaščitnega ukrepa in dovoli, da se dela še naprej nemoteno odvijajo, se bojim, da bi lahko prišli v situacijo, ko bo kakršna koli odločitev Ustavnega sodišča neizvedljiva. Škodljive posledice že nastajajo, očitne so in bi lahko bile v izkazanem obsegu opravljenih del in višini vloženih denarnih sredstev skoraj nepovratne, sama sodba pa bi lahko bila pravno neizvedljiva,“ je zaključil strokovnjak za državno premoženje.