Centri civilnih inicijativ: Reformska agenda v BiH ni izpolnila ciljev

SARAJEVO, (Patria) - Centri civilnih inicijativ (CCI) so danes v Sarajevu organizirali okroglo mizo z naslovom "Je Reformska agenda izpolnila pričakovanja?", na kateri so razpravljali o dometih in ciljih Reformske agende v zadnjih treh letih. Na dogodku so bile predstavljene kritike reform v BiH v zadnjih treh letih, od sprejetja Reformske agende, ter usklajena priporočila po njenih področjih: javne finance, poslovno okolje, trg dela, socialna in pokojninska politika, javna uprava in pravna država ter vpliv vsega navedenega na življenjski standard državljanov.

Izvajanje ukrepov Reformske agende ni dovolj učinkovito na vseh ravneh oblasti, zato je bilo do maja 2018. na državni ravni realiziranih 64%, v Federaciji BiH le 47%, medtem ko je stanje boljše v Republiki Srpski, kjer je bilo sprejetih 70% agende. Do konca mandata je ostalo nekaj več kot tri mesece, vendar so vse stranke že zdavnaj v predvolilni kampanji, zato je nerealno pričakovati, da bodo sprejete postavke iz akcijskih načrtov, kar kaže na splošen pomanjkanje politične volje na vseh političnih ravneh v BiH.

Nekateri od pozitivnih kazalnikov, ki jih je mogoče ugotoviti, so rast BDP, zmanjšanje dolga, ki trenutno znaša 36% BDP, padec brezposelnosti za 5% od sprejetja agende, rast pokritosti uvoza z izvozom za 3% ter nadaljevanje rasti industrijske proizvodnje. Vendar pa ni korelacije med akcijskimi načrti in omenjenimi pozitivnimi premiki, saj postavke samih akcijskih načrtov pogosto niso reformne, temveč administrativne, velik del jih ni merljivih in nimajo cilja, samo sprejemanje postavk iz akcijskih načrtov pa je prevečkrat potekalo po nujnem postopku in brez javne razprave, v nasprotju z določbami poslovnikov parlamentov in javnega interesa.

Na področju javnih financ je stanje glede javnega dolga pokazalo, da je dolg po sprejetju agende padal in znaša 36%. Javni dolg v RS je skoraj dvakrat večji od dolga v FBiH in je še vedno blizu meje EU 60% BDP, s čimer se spodkopava fiskalna vzdržnost entitet in celotne države.

Dolg do poslovnih bank, ki ga ustvarjajo vlade entitet, je konec leta 2017 znašal dve milijardi in 225 milijonov KM, kar je rast zadolževanja za 70 milijonov KM v enem letu. Skupna zadolženost na prebivalca znaša 3.214 KM, pri čemer je zadolženost na prebivalca v Republiki Srpski za približno 50% višja v primerjavi z drugim entitetom.

V naslednjem mandatu novih zadolževanj ne smemo porabiti za plače v javnem sektorju, temveč jih je treba usmeriti v gospodarsko rast, infrastrukturo in projekte javnega pomena, ki bodo namenjeni gospodarskemu okrevanju in rasti. Poleg tega je treba poudariti, da je javna statistika o dolgu nezadostno ažurna.

„Glede na globalno uvrstitev Svetovnega gospodarskega foruma (Indeks konkurenčnosti) in Svetovne banke (Enostavnost poslovanja) od sprejetja Reformske agende ni bistvenih sprememb glede poslovnega okolja v BiH. Država se nahaja na 103. (Svetovni gospodarski forum) oziroma 86. (Svetovna banka) mestu od 150 uvrščenih držav sveta, pri čemer je to najslabša uvrstitev evropske države. Čeprav je bilo eno od glavnih obljub entitetnih premierov prav izboljšanje po teh lestvicah, je jasno, da je pretekli mandat imel napačen pristop, sami akcijski načrti pa niso imeli dovolj ukrepov, ki bi pospešili zagon podjetij, niti krepitev lastninskih pravic. V prid temu govorijo podatki o neposrednih tujih naložbah, ki v zadnjih treh letih nihajo med 537 in 780 milijoni KM, kar je zelo skromen rezultat v primerjavi z državami v regiji,“ je navedel Ismar Hota, vodja projekta.

Siva ekonomija še vedno predstavlja ogromen problem v BiH in po najnovejših relevantnih ocenah znaša okoli 25% BDP ali 7,5 milijarde KM, zato so poleg drugih družbenih izgub samo davčne izgube zaradi sive ekonomije več kot 3 milijarde KM.

Od sprejetja agende je bil zaustavljen negativen trend na trgu dela, stopnja brezposelnosti pa je zmanjšana za 5%. Izraženo v absolutnih številkah, od sprejetja Agende je registriranih zaposlenih v celotni BiH več za približno 82.152. Vendar pa je javna statistika trga dela nezanesljiva, saj se uporablja več metodologij za opredelitev statusa zaposlenosti oziroma brezposelnosti. Poleg tega je povsem nejasno, zakaj se je število zaposlenih pri Agenciji za statistiko BiH januarja 2018. povečalo za 41.203 osebe v primerjavi z decembrom 2017.

Obremenitve na delo in poslovanje niso zmanjšane, kljub temu, da je to bila ena od glavnih namenov Reformske agende. V treh letih so neto plače narasle za 4,35%, pokojnine pa za 1,69% (oba entiteta). Blizu dveh povprečnih plač ali štirih povprečnih pokojnin je potrebnih za eno potrošniško košarico.

Življenjski standard upokojencev se v zadnjih treh letih ni izboljšal niti za milimeter. Dva od treh upokojencev, torej 66% upokojencev, prejema pokojnino pod 330 KM, več kot tri četrtine upokojencev pa ima pokojnino 500 KM ali manj. Kar 98% upokojencev prejema pokojnino 800 KM ali manj, kar kaže na povsem jasno socialno sliko družbe. Pokojninski sistem v obeh entitetah je trajno destabiliziran in nevzdržen brez proračunskih dotacij ali zadolževanja. V zadnjih 5 letih se razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih ni spremenilo niti za milimeter, kar pomeni, da skupaj z rastjo zaposlenih raste tudi število upokojencev.

V nasprotju z deklarativnimi stališči vlad v BiH se je odstotek zaposlenih v javni upravi v FBiH zmanjšal za 1,18%, v RS pa za 1,03%, kar je v obeh primerih nepomembno, saj ne kaže na uspeh vladnih ukrepov, kot je moratorij na novo zaposlovanje v državni službi ali širši javni upravi. Več kot četrtina zaposlenih je na proračunu, več kot četrtina vseh proračunov pa se porabi za plače. Reforma javne uprave mora iti v smeri meritokracije, torej nova zaposlovanja nikakor ne smejo temeljiti na osnovi prijateljskih in strankarskih povezav. Medtem ko je javna uprava v veliki meri še vedno leglo nepotizma, korupcije in neučinkovitosti!

Boj proti korupciji skorajda sploh ni prisoten in ta še naprej buji. Uvrstitev BiH v Indeksu zaznavanja korupcije Transparency International, od Reformske agende se je le poslabšala in trenutno smo na 91. mestu, tako da je BiH zdaj prepričljivo najslabše uvrščena država v regiji.

„Zaradi vsega navedenega je treba k reformam pristopiti veliko bolj odgovorno, pregledno, obsežno in ciljno usmerjeno na življenjski standard državljanov, ne pa na selektivno izpolnjevanje pogojev. Fokus reform mora biti usmerjen k zajezitvi sive ekonomije, izboljšanju pogojev poslovanja, zmanjšanju enormne javne porabe in zadolževanja, vzpostavitvi neodvisnega in učinkovitega pravosodja ter končni reformi javne uprave,“ je dodal Hota.