Centralna banka BiH izvedla anketo o kreditni aktivnosti bank

SARAJEVO, (Patria) - Centralna banka Bosne i Hercegovine (CBBiH) je izvedla anketo o kreditni aktivnosti bank, s ciljem pridobivanja vpogleda v gibanje standardov in pogojev kreditiranja komercialnih bank ter pregleda ponudbe in povpraševanja po kreditih v BiH.

Objavljeni so rezultati za tretji in četrti kvartal 2020. leta, ki kažejo, da je na strani ponudbe prišlo do zaostrovanja pogojev za kreditiranje, ob hkratnem zmanjšanju povpraševanja po kreditih tako za podjetja kot za prebivalstvo.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na zaostrovanje kreditnih pogojev, so povezani s percepcijo tveganja, kar je posledica poslabšanih ekonomskih okoliščin, povezanih z recesijo. Povpraševanje po kreditih pri podjetjih ima različne tendence, v četrtem kvartalu 2020. leta pa je bila zabeležena blaga rast povpraševanja po kratkoročnih kreditih, medtem ko se je povpraševanje po dolgoročnih kreditih zmanjšalo.

Pri sektorju prebivalstva se že dva kvartala zapored opaža zmanjšanje povpraševanja tako po potrošniških kot po stanovanjskih kreditih. Izražena pričakovanja glede ponudbe kažejo, da se kmalu ne pričakuje omilitev kreditnih pogojev, glede povpraševanja pa se pričakuje blaga rast povpraševanja po kreditih pri prebivalstvu in kratkoročnih kreditih pri podjetjih. Takšen razvoj na trgu je pričakovan glede na ekonomske posledice pandemije, ki jo je povzročil virus COVID-19, podobni trendi pa se opažajo tudi v drugih gospodarstvih.

Izvajanje ankete o kreditni aktivnosti bank bo omogočilo podrobnejše analize gibanj na kreditnem trgu, s čimer se bodo podprle analitične in raziskovalne naloge znotraj CBBiH, od česar bosta imela korist tako poslovna skupnost kot širša javnost. Anketa se izvaja kvartalno z zbiranjem informacij od osmih komercialnih bank, ki imajo dominantno vlogo na domačem trgu. Anketa temelji na 16 vprašanjih, ki se nanašajo na spremembe, povezane s ponudbo in povpraševanjem po kreditih za nefinančna podjetja in prebivalstvo, hkrati pa se zbirajo tudi pričakovanja, povezana z naslednjimi tremi meseci.

Evropska centralna banka (ECB) je s sklepi ekonomskega dialoga med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom predlagala pomen uvedbe tega analitičnega instrumenta. V tem smislu je ta raziskava v znatni meri metodološko usklajena s podobno anketo, ki se izvaja za območje evra. Pri uresničevanju te zamisli je izjemno pomembno tehnično pomoč nudila Avstrijska narodna banka preko IPA projekta o krepitvi zmogljivosti centralnih bank Zahodnega Balkana, s čimer se postopoma izvaja tudi usklajevanje z načeli dela Evropskega sistema centralnih bank.