Čengić: Kmetijstvo je na kolenih, kam je izginilo 15 milijonov KM?

SARAJEVO, (Patria) - Poslanec v parlamentu Federacije BiH Irfan Čengić je obiskal kmetijo PD Butmir v Sarajevu, kjer je potekalo srečanje z direktorico Snježano Ljubunčić, vodjo kmetijskega dobra, ki je eden največjih proizvajalcev mleka v BiH.

Tema pogovora so bili problemi, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja, in njihovi novi projekti, pogovarjali pa so se tudi o poslanskem vprašanju in pobudah, ki jih je poslal vladi Federacije BiH v zvezi s podporo kmetijski proizvodnji v letu 2022.

„Danes sem poslal poslansko vprašanje, v katerem od ministra zahtevam, da mi posreduje podrobne informacije, zakaj ni bilo realiziranih 15 milijonov KM, ki so bili zagotovljeni za pomoč kmetijski proizvodnji na 280. seji vlade Federacije BiH, ki je potekala 9. 9. 2021. V teh težkih časih za kmetijstvo je odvzem načrtovanih 15 milijonov kmetom nedopusten. To neposredno ogroža eksistenco tisočev ljudi, ki so povezani s kmetijsko proizvodnjo,“ je poudaril Čengić med obiskom.

Poudarja, da trenutno ne obstaja strategija kmetijstva, o čemer je že prej skupaj s kolegico Sanelo Klarić zahteval uradne odgovore, meni, da je napačno, da se stotine milijonov KM razdelijo brez zakonsko veljavne strategije.

Strategijo v skladu s 5. členom Zakona o kmetijstvu sprejme Parlament Federacije Bosne in Hercegovine za obdobje največ pet let. Strategija je potekla leta 2019. Parlament ni sprejel nove, vlada pa s nezakonitimi sklepi podaljšuje poteklo strategijo, čeprav za to nima pooblastil niti parlament. Poudarja, da je absurd, da se v letu 2022 pripravlja le osnutek strategije kmetijstva in razvoja podeželja za obdobje 2021–2027, medtem ko že 3 leta nimamo strategije, in se dela izven zakonskega okvira.

„Absolutno podpiram amandma na proračun Federacije BiH za leto 2022, da se sredstva za spodbujanje povečajo na 150.000.000 KM s trenutno načrtovanih 101.000.000 KM, medtem ko je bilo v letu 2021 87.000.000 KM. Povečanje prihodkov je pohvalno, vendar mora biti še bolj znatno. Za tem amandmajem stojijo združenja kmetov in odbor za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo. Zahteval bom posamično izjaavljanje o tem amandmaju, da bi videli, kako so poslanci glasovali,“ dodaja Čengić.

Vendar poudarja, da je pomembnejša od povečanja proračuna njegova pravočasna implementacija pred spomladansko setvijo, saj bo v nasprotnem primeru učinek zmanjšanje proizvodnje ali podražitev izdelkov, kar nadalje pomeni še večjo inflacijo.

Poleg poslanskega vprašanja je vladi Federacije BiH poslal pobude s predlogi nujnih ukrepov in ukrepov za program.

Meni, da je pomembno, da se čim prej izplačajo spodbude za marec za IV. četrtletje 2021 in I. četrtletje 2022. Ta sredstva so nujno potrebna za omogočanje nakupa gnojil, zaščitnih sredstev in semenskega materiala brez kreditnega zadolževanja kmetov.

Poleg povečanja proračuna za kmetijstvo se postavlja zelo pomembno vprašanje, kako bo potekala spomladanska setev. V teh okoliščinah je vprašljivo, kako bodo kmetijski proizvajalci financirali setev, ki jih bo stala 2 do 3-krat več v primerjavi s preteklim letom. Iz pogovorov z več resnimi kmetijskimi proizvajalci in današnjega obiska PD Butmir je od njih dobil informacije, da bo setev potekala v manjšem obsegu ali pa sploh ne.

„Zato pričakujem sprejetje nujnih intervencijskih ukrepov, katerih cilj bo zagotovitev sredstev za nakup in amortizacijo rasti cen gnojil, semen in kemičnih sredstev, in sicer z izplačilom dela spodbud za leto 2022 ter sofinanciranjem na hektar obdelovalne zemlje. Treba je preučiti vse zakonske možnosti, da se ti ukrepi izvedejo in sredstva izplačajo pred začetkom setve, ob upoštevanju, da niso bili sprejeti proračun, program za kmetijstvo in strategija razvoja kmetijstva,“ poudarja.

Meni, da če ne bomo pomagali in zagotovili sredstev za spomladansko setev, povečanje proračuna za kmetijstvo ne bo dalo pričakovanega rezultata, saj bo prišlo do padca živinorejske in rastlinske proizvodnje.

Poziva ministrstvo, naj prej sprejema svoje programe in načrte, da bi bila sredstva pravočasno na voljo kmetijskim proizvajalcem.

Spomnil je tudi, da je v svojem dosedanjem delu predlagal amandmaje in pobude k zakonu o prispevkih, s katerimi je zahteval, da se kmetijskemu sektorju dodelijo davčne olajšave, kot jih imajo nizkoakumulativne panoge gospodarstva, kot je tekstilna. Ministrstvo je idejo podprlo, vendar je nikoli ni uresničilo. Prav tako so pozitivno odgovorili na pobudo za spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih Federacije BiH in izbris možnosti prodaje državnega zemljišča, vendar zakona nikoli niso predložili v parlamentarno proceduro.

Jasno je, da zaradi zbranih problemov nujno potrebujemo strategijo, nov zakon o kmetijstvu ter nov zakon o denarni podpori v kmetijstvu.

Navedel je tudi številke in kazalnike, za katere meni, da niso optimistični za leto 2022:

Cene gnojil so narasle za 130 do 150 %, celo javno podjetje bo zmanjšalo količine gnojil, če ne bo dobilo podpore oblasti, kaj šele zasebni kmetijski proizvajalci.

Prav tistih 15 milijonov, ki so „izginili“, bi dobrodošlo kmetijstvu in za izvedbo intervencijskega ukrepa za nakup repromateriala za setev in druge potrebe.

Zaradi ukrajinske krize pričakuje rast cen žit do 200 %.

Glede na podatke Federalnega zavoda za statistiko:

Lani je proizvodnja koruze v zrnju v Federaciji BiH v letu 2021 znašala 211.902 tone, kar je za 30,4 % manj kot v letu 2020.

Pri proizvodnji industrijskih rastlin je bila zabeležena rast proizvodnje soje za 40,9 %, pri proizvodnji tobaka pa zmanjšanje za 22,8 % v primerjavi z letom 2020.

Proizvodnja krompirja je bila za 22,1 % manjša v primerjavi s proizvodnjo v preteklem letu.

Pri proizvodnji krmnih rastlin je bilo zabeleženo zmanjšanje pri proizvodnji detelje za 21,7 %, lucerne za 21,6 %, koruze za krmo za 15,2 % in travno-deteljinskih mešanic za 17,2 % v primerjavi z letom 2020.

Pri sadju je bila dosežena proizvodnja jabolk manjša za 10,5 % in sliv za 27,6 % v primerjavi z letom 2020.

Skupna proizvodnja grozdja je bila za 4,1 % manjša v primerjavi z letom 2020.

Na koncu Čengić poudarja, da s tem vprašanjem in pobudami ne želi zmanjšati napredka, doseženega na tem področju, vendar to preprosto ni dovolj in je bilo storjenih veliko napak.