Ćeman: Izberite sodnike Ustavnega sodišča BiH, imamo več kot 13.000 nerešenih zadev!

(Patria) - Predsednik Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine Mirsad Ćeman je danes opozoril, da se ta institucija sooča z resnimi posledicami zaradi nepopolne sodniške sestave, pri čemer je navedel, da je število nerešenih zadev konec lanske godine doseglo 13.625, medtem ko jih je pred nastopom, kot je dejal, sodniškega pomanjkanja bilo manj kot 3.000.

Na tiskovni konferenci, na kateri so bili predstavljeni rezultati dela Sodišča za leto 2025, je Ćeman dejal, da je bilo lani sprejetih 5.671 zadev, rešene pa 2.503, pri čemer je poudaril, da Sodišče brez funkcionalnega Velikega sveta ni v stanju odgovoriti na priliv zadev v razumnih rokih.

Po njegovih besedah je Veliki svet prej reševal več kot 99 odstotkov zadev, a zaradi pomanjkanja sodnikov Sodišče zdaj odloča večinoma na plenarnih sejah, kar dodatno upočasni delo.

- Pozivam oblasti, da izberejo manjkajoče sodnike, izberite jih pravočasno. Ne dovolite, da kdo, iz kakršnegakoli razloga, dvomi v ustavnost, zakonitost in legitimnost Ustavnega sodišča - je sporočil Ćeman, oceni pa, da Sodišče tudi v okrnjeni sestavi ostaja ustavno, zakonito in legitimno.

Poudaril je, da neprekinjen priliv pritožb iz cele Bosne in Hercegovine kaže, da državljani še naprej zaupajo Ustavnemu sodišču, a da zaradi obstoječih okoliščin Sodišče ne more odločati v razumnem roku, kar, kot je navedel, vodi tudi do vse pogostejših naslavljanj državljanov na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.

Ćeman je dejal, da Sodišče trenutno ima pripravljenih več kot 5.000 osnutkov odločb, a da o njih ne more odločati zaradi omejenih virov in dela izključno na plenarnih sejah.

Posebej je se zahvalil mednarodnim sodnikom, pri čemer je navedel, da bi brez njihovega dodatnega angažmaja Sodišče skoraj prišlo do roba popolne paralize.

Namestnica predsednika Sodišča Valerija Galić je opozorila, da neizvajanje odločb Ustavnega sodišča predstavlja vprašanje ustavnega reda, vladavine prava in zaupanja državljanov v državne institucije.

Spomnila je, da odločbe Ustavnega sodišča po Ustavi Bosne in Hercegovine nosijo dokončen in zavezujoč značaj, a da se že leta soočajo s problemom neizvajanja, pri čemer je kot primere navedla zadeve, ki so se nanašale na Statut mesta Mostar, Zakon o prodaji stanovanj s stanovanjskimi pravicami in Zakon o volitvah BiH.

- Nekateri organi oblasti so nadaljevali z uporabo določb, ki jih je Ustavno sodišče prej razglasilo za protiustavne, medtem ko so v pritožbenih zadevah evidentirani sistemski problemi v zvezi z dolžino trajanja sodnih postopkov, izvrševanjem pravnomočnih sodb, staro devizno varčevanjem, vojaškimi stanovanji in drugimi vprašanji - je izjavila Galić.

Sodnica Valerija Galić v sredini (Foto: Patria)

Navedla je, da je ravno neizvajanje odločb Ustavnega sodišča vodilo do tega, da je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice ugotavljalo kršitve človekovih pravic v zadevah iz Bosne in Hercegovine.

Govoreč o statistiki iz Strasbourga, je dejala, da je Evropsko sodišče leta 2023 obravnavalo 312 postavk iz BiH, od katerih je 306 razglasilo za nedopustne ali izbrisalo s seznama, medtem ko je leta 2024 od 142 vlog 140 zavrnilo ali izbrisalo.

Po podatkih, ki jih je navedla, je Evropsko sodišče leta 2025 prejelo 328 vlog iz BiH, od katerih je 326 razglasilo za nedopustne ali izbrisalo s seznama, medtem ko je izdalo dve sodbi, v katerih je ugotovilo kršitev pravic iz Evropske konvencije.

Mednarodna sodnica Angelika Nußberger je ocenila, da je Ustavno sodišče BiH specifična in napredna evropska institucija zaradi kombinirane sestave domačih in mednarodnih sodnikov ter neposredne uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Mednarodna sodnica Angelika Nußberger (Foto: Patria)

Dejala je, da mednarodni sodniki aktivno sodelujejo pri delu na vseh zadevah in administrativnih vprašanjih po tem, ko je Sodišče ostalo brez polne sestave, kar je dodatno upočasnilo postopke zaradi potrebe po prevajanju velikega števila gradiv.

- Za zunanje opazovalce, kljub manjkajočima dvema sodnikoma, delo ni blokirano. Ustavno sodišče deluje, njegova sodna praksa pa je relevantna za celotno regijo in Evropo - je rekla Nußberger.

Sodnica Larisa Velić je izpostavila pomen transparentnosti dela Ustavnega sodišča in približevanja institucije javnosti z objavljanjem odločb, biltenov in strokovnih publikacij.

Navedla je, da Sodišče s svojo prakso odloča o najpomembnejših družbeno-političnih vprašanjih, vključno z državnim premoženjem, gozdovi, kmetijskimi zemljišči, vodnimi viri in vprašanjem pristojnosti različnih ravni oblasti.

Sodnica Larisa Velić (Foto: Patria)

Govoreč o vlogi visokega predstavnika, je Velić spomnila, da je Ustavno sodišče že leta 2000 zavzelo stališče, da nima pristojnosti pregledovati pooblastil visokega predstavnika, a da lahko ocenjuje ustavnost zakonov, ki jih visoki predstavnik sprejme.

O sestavi Ustavnega sodišča je Mirsad Ćeman poudaril, da se sodniki ne izbirajo kot predstavniki naroda, temveč po teritorialnem principu, kot ga določa Ustav Bosne in Hercegovine.

- Ustavni sodniki se ne izbirajo kot predstavniki, niti kot pripadniki katerega koli naroda, temveč se izberejo dva iz Republike srbske in štiri iz Federacije Bosne in Hercegovine - je dejal Ćeman.

Dodal je, da Ustav in pravila Sodišča ne zahtevajo etnične sestave pri sprejemanju odločb, temveč le obstoj potrebne večine, pri čemer je poudaril, da je glas vsakega sodnika enakovreden, ne glede na to, ali gre za domačega ali mednarodnega sodnika

Sodnica Velić je, govoreč o državnem premoženju, spomnila, da je Ustavno sodišče že prej zavzelo stališče, da bi Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine morala sprejeti zakon o državnem premoženju, ter da je z začasno prepovedjo razpolaganja z državnim premoženjem definirano, kaj se šteje za državno premoženje.

Po njenih besedah državno premoženje sestavlja nepremično premoženje, ki je pripadlo Bosni in Hercegovini na podlagi sukcesije nekdanje SFRJ, kot tudi premoženje, s katerim je razpolagala nekdanja Socialistična republika Bosna in Hercegovina, vključno z gozdovi, rekami, kmetijskimi zemljišči in vodami.

Velić je opozorila, da ne sprejetje zakona o državnem premoženju še vedno predstavlja resen problem, zlasti v kontekstu izvajanja Zakona o južni medpovezavi, pri čemer je dodala, da pričakuje nove zadeve pred Ustavnim sodiščem v zvezi s tem vprašanjem.

Poudarila je tudi, da morebitna sprememba namembnosti zemljišča prek prostorskih načrtov ali razširitev gradbenih območij ne pomeni avtomatske spremembe imetnika lastninske pravice.

Spomnila je, da je po prejšnjem Zakonu o gradbenem zemljišču občina postala nosilec pravice razpolaganja po spremembi namembnosti zemljišča, a da takšna rešitev ni več mogoča od leta 2003.

Na konferenci je bil predstavljen tudi "Letnik Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine 2025", kot tudi pregled dela in delovanja Sodišča v sedanjih okoliščinah.