Čakali v vrsti za vodo: Obeležena 32. obletnica trpljenja Sarajevčanov v Isevića sokaku

(Patria) - Ob predstavnikih številnih drugih institucij in združenj je delegacija Kantona Sarajevo danes položila cvetje na kraj pokola na spominskem obeležju v ulici Isevića sokak pri številki 23. Na to mesto je pred 32 leti z agresorskih položajev padla granata, v kateri je umrlo osem, lažje in težje pa je bilo ranjenih 19 oseb. Ubiti so bili: Ahmet Ahmetspahić, Jasmina Kajanija, Asim Lačević, Azra Lačević, Senad Lagumdžija, Bajro Pinjo, Aferdita Sadikaj in Jasna Šarić.

V nagovoru zbranim na obeležitvi obletnice je ministrica za pravosodje in upravo Kantona Sarajevo Darja Softić Kadenić poudarila, da se danes spominjamo enega najtemnejših trenutkov v zgodovini obleganja Sarajeva.

„Pred 32 leti je s položajev vojske RS na Borijah padla granata, ki je na tem mestu vzela življenja osmim našim sodržavljanom, medtem ko jih je bilo 19 ranjenih. Ti nedolžni ljudje so stali v vrsti za vodo kot simboli vsakodnevnega boja za preživetje v obleganem mestu. Z obeležitvijo tega žalostnega dne ne izkazujemo le spoštovanja žrtvam, ampak pošiljamo sporočilo, da ne bomo pozabili. Ta spominska mesta niso le opomniki na trpljenje, ampak tudi opozorila za prihodnost. To opozorilo je preprosto: da nikoli ne dovolimo, da se takšni zločini ponovijo, ne tukaj ne kjer koli drugje,“ je poudarila ministrica Softić Kadenić.

Kot je spomnila, je Sarajevo preživelo najdaljše obleganje sodobnega časa, obleganje, ki ni delalo razlik med svojimi žrtvami, ni izbiralo let, spola, vere ali narodnosti.

„Več kot 12.000 življenj je bilo ugasnjenih, med njimi 1.601 otrok. Te številke nas ne smejo zavajati, saj vsaka od njih predstavlja ime, obraz, zgodbo in neizmerno žalost družin. Pravica je naš dolg do žrtev. Za zločine, storjene v Sarajevu, so mednarodna sodišča obsodila le majhno število odgovornih - Stanislava Galića, Dragomira Miloševića in Ratka Mladića. Sodbe so pomembne, vendar same po sebi niso dovolj. Pravica ni le v kaznih, pravica je tudi v priznanju resnice, v boju proti zanikanju in v naši neomajni odločenosti, da nove generacije učimo o teh dogodkih,“ je poudarila ministrica Softić Kadenić.

Kot je dodala, govoriti o pravici pomeni govoriti tudi o prihodnosti. Poudarila je, da mora biti Bosna in Hercegovina zgrajena na idejah miru, skupnega življenja in medsebojnega spoštovanja.

„Ni stabilne prihodnosti brez resnice. Zanikanje takšnih zločinov ne zanika le preteklosti, ampak sabotira prihodnost. Zato moramo vztrajati pri resnici, saj le z resnico gradimo zaupanje, zaupanje pa je temelj vsakega skupnega življenja,“ je navedla ministrica Softić Kadenić.

Zbrane je pozvala, da njihova prisotnost pošilja sporočilo, da vztrajamo nad sovraštvom, da izbiramo solidarnost in da zavračamo pozabo. Kot je dodala, so ta spominska mesta tudi kraji upanja - upanja, da bodo prihodnje generacije živele v Bosni in Hercegovini, ki spoštuje svojo preteklost, sprejema resnico in gradi skupno življenje na temeljih pravice in sprave.

„Naj nas spomin na te žrtve vodi k boljši in pravičnejši prihodnosti,“ je sklenila ministrica Softić Kadenić.