ČEKA SE OHR Sodnik zavrnil uporabo Zakona o začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem države!

(Patria) -  Milan Blagojević, sodnik Okrožnega sodišča v Banjaluki, je zavrnil uporabo Zakona o začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem države Bosne in Hercegovine, ki ga je uvedel visoki predstavnik v BiH, kar je prvi takšen primer v domačem pravosodju. Reakcije OHR-ja na ta primer še ni bilo.

V obrazložitvi sodbe, izdane 11. februarja, ki je v posesti časopisa "Nezavisne", sodnik Blagojević med drugim navaja, da so pooblastila visokega predstavnika določena v Prilogi 10 Daytonskega mirovnega sporazuma, pri čemer nobena od določb Priloge 10 ali katera koli druga določba Daytonskega mirovnega sporazuma visokemu predstavniku ne daje pravice, da prevzame zakonodajno oblast v Bosni in Hercegovini, torej da uvede kakršen koli zakon ali drug pravni predpis.

"Takšne pravice visokemu predstavniku ni dal niti Varnostni svet Združenih narodov, saj v tem pogledu ni nobene resolucije tega organa. Niti z Resolucijo Varnostnega sveta št. 1031 z dne 15.12.1995. leta visokemu predstavniku ni bila dana pravica, da tukaj uvaja kakršen koli zakon ali drug pravni akt," je med drugim zapisal Blagojević v obrazložitvi sodbe.

V sodbi je nadalje navedeno, da t.i. Konferenca za implementacijo miru nima pravice pooblastiti visokega predstavnika, da v BiH uvaja zakone ali druge pravne akte, tako da niti po domačem niti po mednarodnem pravu visoki predstavnik nima pravice sklicevati se na kakršne koli sklepe omenjene konference, niti na sklepe te konference iz Bonna leta 1997, niti na sklepe in deklaracije upravnega odbora te konference, ker takšna pravica za to konferenco ni predpisana z nobenim pravnim virom notranjega in mednarodnega prava. 

"Še več, obstoj te konference ni predpisan niti z Daytonskim mirovnim sporazumom, niti z drugo mednarodno pogodbo, niti z nobenim aktom Varnostnega sveta ali drugih organov Združenih narodov," je navedeno v obrazložitvi sodbe.

Glede razlogov za zavrnitev uporabe zakona, ki ga je uvedel visoki predstavnik v BiH, je v sodbi navedena tudi določba člena 70. Zakona o Ustavnem sodišču Republike Srbske, ki daje rednemu sodišču pravico, da zavrne uporabo katerega koli predpisa ali splošnega akta zaradi njegove neskladnosti z Ustavo.

Namreč, ko gre za sam spor, gre za to, da je mesto Banja Luka pred Okrožnim sodiščem v Banjaluki vložilo tožbo zoper Republiški geodetski in premoženjsko-pravni urad (RUGIPP), ki je zavrnil, da bi mestu Banjaluka vpisal lastninsko pravico z 1/1 na zemljišču, na katerem se med drugim nahaja tudi stavba Narodne skupščine Republike Srbske. V tem sporu se je kot zainteresirana stranka pojavila tudi Bosna in Hercegovina preko Pravobranilstva BiH, ki se je v odgovoru na tožbo sklicevala prav na Zakon o začasni prepovedi razpolaganja s premoženjem države BiH, ki ga je uvedel visoki predstavnik v BiH, in zahtevala, da se tožbeni zahtevek mesta Banjaluka zavrne kot neutemeljen.

Na koncu je bila tožba Banjaluke zavrnjena, vendar ne na podlagi tega uvedenega zakona, temveč na podlagi Sporazuma o vprašanju sukcesije, ki ga je ratificiral Predsedstvo BiH, za kar so predhodno soglasje dali tudi predstavniki Republike Srbske v institucijah BiH. S tem sporazumom je med drugim predpisano, da bo nepremično državno premoženje bivše SFRJ, ki se nahaja na ozemlju bivše SFRJ, pripadlo državam naslednicam, na katerih ozemlju se nahaja to premoženje.