CCI: Politizacija javnega sektorja, protireformsko in protiustavno delovanje skupščine TK

Civilne iniciative (CCI) so na današnji novinarski konferenci v Tuzli predstavile dejstva o, kot so navedli, doslej nevidnih primerih politizacije, protireformskega in potencialno, protiustavnega delovanja skupščine Tuzlanskega kantona pri sprejemanju Zakona o državni službi (30.04.2017.) in Zakona o visokem šolstvu (16.03.2017) Tuzlanskega kantona (TK).

Prvotni predlog Zakona o državni službi, o katerem naj bi se poslanci skupščine TK izrekli na seji, ki je potekala 30.04.2017., je bil v veliki meri usklajen z načeli reforme javne uprave (načela SIGMA) in načeli reformne agende. Vendar pa so, kot trdijo iz CCI, amandmaji, ki jih je predložil klub SDA in ki jih je vlada TK sprejela kot svoje (brez seje, s čimer je kršila poslovnik in posredno ustavo), s čimer so poslancem onemogočili izrekanje o njih, drastično spremenili eno temeljnih določb zakona, in sicer izbiro najbolje uvrščenih kandidatov pri zaposlovanju v državno službo.

- S tem dejanjem so klub SDA, vodstvo skupščine in večina v skupščini, skupaj z vlado TK, izbrali protireformski in protiustavni način demonstracije političnega nasilja. S tem so do konca razgalili svoj cilj, in sicer strankarsko prevzemanje državne službe, z izbiro in zaposlovanjem strankarsko primernih, namesto najboljših in najsposobnejših kadrov. Ta kaplja je prelila kozarec politizacije, privatizacije in korupcije, čemur vlada in večina v skupščini TK namesto da bi se uprli, bistveno prispevajo – so se odzvali iz CCI.

- Podobno kot navedeno, je z sprejemanjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, po hitrem postopku, brez javne razprave, samo z namenom politične menjave neprimernih rektorjev, prorektorjev in dekanov posameznih fakultet Univerze v Tuzli, večina v skupščini TK izkazala nezaslišan akt politične okupacije univerze, suspenzije akademske avtonomije, ter skrajno zaostalo, protireformsko in protiustavno prakso, katere cilj – strankarsko prevzemanje univerze – ne izbira sredstev – navajajo naprej.

Prav tako so iz CCI danes predstavili tudi „Poročilo o monitoringu imenovanj in zaposlovanja v javnem sektorju v Bosni in Hercegovini“, ki daje pregled regulative in prakse imenovanj in zaposlovanja v javnem sektorju v letu 2016. Kljub dejstvu o alarmantni potrebi po zmanjšanju števila zaposlenih v javnem sektorju, ob upoštevanju zahtev MMF-ja in drugih mednarodnih institucij, racionalizacije javnega sektorja v preteklem letu ni bilo. Rezultati monitoringa imenovanj in zaposlovanja so pokazali, da je bilo v kar 75% anketiranih organov javne uprave in javnih podjetij novo zaposlovanje – od tega na ravni BiH v 81%, v RS v 84%, v FBiH pa v 62% primerov.

-V pomanjkanju jasno določenih postopkov in meril za imenovanje in zaposlovanje znotraj javne uprave, oziroma javnih ustanov, podjetij in drugih javnih subjektov, vsi javni viri zelo lahko postanejo plen izvršilne oblasti. Takšno stanje ustreza vladajoči strukturi, saj v letu 2016 ni prišlo do bistvenih sprememb regulative, ki ureja to področje, strankarski kadri pa še vedno imajo prednost pri imenovanjih in zaposlovanju v javnem sektorju. Javna podjetja in javne ustanove imajo zelo velik delež v javnih prihodkih in odhodkih, v številu zaposlenih, zato je njihov pomen izjemen. Predpisi, ki urejajo način imenovanja upravljavskih in vodstvenih kadrov, kot tudi zaposlovanje, so veliko bolj neprecizni od predpisov, ki urejajo delo državne službe.

Ne obstajajo mehanizmi, ki bi zagotovili transparentna imenovanja in zaposlovanja najboljših kandidatov v javnih podjetjih, zato je to naslednji velik test naših oblasti pri izvajanju reformne agende – je dejal Adis Arapović, programski vodja CCI na današnji novinarski konferenci.

Veljavni predpisi skorajda ne ščitijo načel neodvisnega, objektivnega in strokovnega preverjanja ter zaposlovanja in imenovanja najboljših kandidatov v javno upravo. Vprašanje izvajanja javnih razpisov pri zaposlovanju ostaja ena od kritičnih točk v procesu zaposlovanja v javni upravi. Čeprav reformna agenda jasno zahteva, da vse ravni oblasti pripravijo nove zakone o državnih uslužbencih in zaposlenih na načelih reforme javne uprave, v letu 2016 tega niso storile ne država ne entiteti, ne večina kantonov, medtem ko je Tuzlanski kanton to storil na zelo slab način.

Ugotovitve CCI-jevega monitoringa kažejo, da je postopek zaposlovanja na splošno zelo netransparenten. Gledano skozi 4 merila: da se vsi razpisi objavljajo na spletnih straneh organa, ki zaposluje, da se objavljajo v dnevnih časopisih, da so vsa merila za ocenjevanje na razpisu dostopna kandidatom, ter da se sestavi komisij objavijo ob razpisu, je bil zaključek, da trenutni indeks transparentnosti postopka zaposlovanja znaša le 32, na lestvici od 0 do 100.

Najslabša praksa je bila opažena pri dostopnosti meril za ocenjevanje kandidatov, ki so bili na ravni institucij BiH znani le v nekaj več kot polovici javnih razpisov, na ravni FBiH v tretjini, na ravni RS pa le v petini primerov. Prav tako sestava komisij, ki ocenjujejo kandidate, v opazovanem obdobju na ravni BiH in FBiH v nobenem primeru ni bila znana, medtem ko je bila v RS le v 14% primerov vnaprej znana sestava komisij.

Število zaposlenih v javnem sektorju se povečuje tudi z angažmajem na podlagi pogodbe o delu. Na ravni BiH je v 75% javnih institucij in podjetij prihajalo do angažmaja dodatnega osebja na podlagi pogodbe o delu, na ravni Federacije BiH je ta odstotek 65%, medtem ko je v Republiki Srpski 72% teh izvajalo angažma na podlagi pogodbe o delu.

Med obdobjem monitoringa je bilo identificiranih veliko institucij in javnih podjetij, kjer so bili imenovani in zaposleni posamezniki, katerim so strankarske funkcije neposredno pomagale na poti do upravljavskih in vodstvenih položajev. Nekateri izmed njih so bili pred kariero direktorja (ali člana upravnega odbora) strankarski kandidati na lokalnih in splošnih volitvah, drugi pa še danes imajo aktivno funkcijo v stranki (člani občinskih, mestnih, pa tudi glavnih organov strank). Ni stranke, ki je bila na oblasti v BiH, da bi ostala imuna na to negativno prakso političnih nominacij za nepolitične funkcije.

Zaradi vsega navedenega je nujno v čim krajšem času spremeniti ali sprejeti nove zakone o državni/javni službi na vseh ravneh v skladu z načeli SIGMA reforme javne uprave, ter podrobneje urediti razpisno proceduro, da bi se zagotovilo, da delo v javni upravi dobijo najboljši kandidati, navajajo iz CCI.