CB BiH: Kaj uvažamo, lahko pa sami proizvajamo

Urad vodilnega ekonomista Centralne banke BiH je pripravil analizo trgovinske menjave BiH v letu 2014 in izvoznih možnosti, pri čemer navaja, da beležimo stalni primanjkljaj, poroča bh. novinska agencija Patria.

Našo trgovinsko menjavo zaznamuje velika odvisnost od uvoza energentov (nafta, naftni derivati in plin), hrane, zdravil, strojev in naprav ter vozil in tekstila. Po drugi strani največ izvažamo polproizvode: osnovne kovine, les in lesne izdelke, električno energijo, obutev, stroje in naprave ter njihove dele ter pohištvo.

TRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ

Trgovinski primanjkljaj je v letih pred finančno in gospodarsko krizo (2008) dosegel raven visokih 42,7 % BDP. V letih po krizi se je zaradi globalno nizkega povpraševanja zmanjšal obseg trgovine, kar je privedlo do zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja tudi Bosne in Hercegovine, ki je v preteklem letu znašal 29,7 % BDP. Pokritost izvoza z uvozom niha okoli 50 % v vseh preteklih letih.

V tekočem letu, za prvih devet mesecev, trgovinski primanjkljaj znaša 5,7 milijarde KM. Od tega se največji trgovinski primanjkljaj beleži v menjavi proizvodov mineralnega izvora, kar se večinoma nanaša na nafto in naftne derivate, 1,39 milijarde KM. V trgovini s kmetijskimi proizvodi in proizvodi živilske industrije primanjkljaj znaša 1,5 milijarde KM. Nadalje se velik primanjkljaj beleži v trgovini s proizvodi kemične industrije, 750,6 milijona KM. Primanjkljaj v trgovini s stroji, napravami in mehanskimi napravami znaša 960,0 milijona KM, medtem ko v trgovinski menjavi transportnih sredstev, kar se večinoma nanaša na uvoz osebnih avtomobilov, primanjkljaj znaša 523,5 milijona KM.

Postavlja se vprašanje, kakšna razvojna strategija je optimalna za Bosno in Hercegovino v luči makroekonomskega modela, ki ga določa predvsem valutni odbor oziroma fiksni devizni tečaj, pri čemer tak model do določene mere predpostavlja restriktivno fiskalno politiko, omejeno monetarno politiko ter prost pretok kapitala. Kot možni razvojni strategiji se ponujata nadomestitev uvoza z domačo proizvodnjo ali strategija, zasnovana na rasti izvoza in prilivu kapitala v obliki neposrednih tujih naložb kot edine oblike vzdržnega zadolževanja.

Rast, zasnovana na nadomestitvi uvoza, vključuje predvsem nadomestitev uvoza osnovnih dobrin z domačo proizvodnjo, kar nadalje pomeni, da se blago, proizvedeno na ta način, porablja v državi ter da obtok denarja ostaja v državi. Tak model gospodarskega razvoja je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja priljubljen, saj je na ta način spodbujal gospodarsko neodvisnost in razvoj v državah v razvoju. Nadomestitev uvoza se je večinoma nanašala na proizvodnjo energije, hrane in vode. Ta model je bil opuščen, ker se je izkazal za neučinkovitega v državah tretjega sveta zaradi njihove nezmožnosti, da se pozicionirajo na svetovnem trgu. Od takrat se je večina držav obrnila k modelu rasti, zasnovanem na izvozni strategiji.

To je še posebej nemogoče v novem gospodarskem redu, zasnovanem na neoliberalizmu, saj strategija rasti, zasnovana na nadomestitvi uvoza, vključuje zaščito domače proizvodnje oziroma protekcionizem, kar je lahko spet edino učinkovita rešitev za velike države, kjer obstaja ekonomija obsega. V primeru majhnega odprtega gospodarstva, kakršna je BiH, in v pogojih globalizacije ter veljavnih trgovinskih sporazumov ni mogoče razvijati gospodarstva na podlagi zaščite domače proizvodnje. Kljub temu se pogosto sliši, da bi morala imeti BiH svoje kmetijske proizvode kot osnovo za nadaljnji razvoj živilske industrije. Res je, da naša država poseduje kakovostna, neonesnažena zemljišča in travnate površine ter določeno tradicijo v kmetijski proizvodnji, vendar je treba omeniti, da delež kmetijske proizvodnje v BDP stalno upada ter da je za razvoj te panoge potrebna razvojna strategija, ki vključuje tudi znatna sredstva za subvencioniranje kmetijske proizvodnje, kar je sicer običajno v razvitih državah, kjer se za spodbude na tem področju iz proračuna namenjajo znatna sredstva. Nadalje mora strategija spremljati in razvijati ukrepe in standarde za ocenjevanje kakovosti, saj se je izkazalo, da na tem področju ni niti kakovostne niti cenovne konkurenčnosti oziroma so primeri cenovne ali kakovostne konkurenčnosti zelo redki. Torej kmetijska proizvodnja zahteva znatna domača finančna sredstva in skrbno oblikovano strategijo.

RAZVOJ INDUSTRIJE

Če upoštevamo omejitve, navedene v primeru razvoja lastne industrije z namenom nadomestitve uvoza, se kot logičen model razvoja vseeno ponuja rast, zasnovana na spodbujanju izvoza. Edina možnost za razvoj je na področjih, kjer obstaja surovinska baza oziroma prost dostop do virov. Na podlagi tega imajo lesna industrija in industrija pohištva ter kovinskopredelovalna industrija in proizvodnja električne energije možnost, da se nadalje razvijajo v smeri večje finalizacije proizvodov ob izkoriščanju domačih virov kot osnove.

Proizvodnja električne energije se je izkazala kot pomemben izvozni vir, kar bi morala v prihodnosti biti razvojna priložnost BiH zaradi dobrih podnebnih in hidroloških pogojev. Prav tako se na tem področju lahko govori o možnosti pomembnejše izrabe obstoječih energetskih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije za domače gospodarstvo. Na ta način bi na koncu dobili izvozne proizvode višjih faz izdelave ob nižjih proizvodnih stroških, kar bi povečalo konkurenčnost naših proizvodov na svetovnem trgu. V skladu z zgoraj navedenim se to posebej nanaša na nadaljnji razvoj lesne industrije do višjih faz predelave ter kovinskopredelovalno industrijo, zlasti v proizvodnji delov za avtomobile, kjer ima BiH dolgo predvojno tradicijo ter dostop do surovin, pa tudi dober ugled na trgu EU v tem proizvodnem segmentu.

Proizvodnja pohištva je eden svetlih primerov dobre izvozne strategije, saj je bil uporabljen grozdni pristop, kar je privedlo do dobrih izvoznih poslov, pri katerih smo dosegli presežek v trgovinski menjavi. Poleg proizvodnje pohištva dosegamo trgovinski presežek v lesni industriji v celoti ter v proizvodnji osnovnih kovin.

Za zaključek, izvozne panoge, za katere je ugotovljeno, da imajo pomemben razvojni potencial, morajo imeti zagotovljene vire financiranja za dodatne naložbe in razvoj, ki bi omogočil dobro pozicioniranje na svetovnem trgu, kar lahko omogoči le dobro poslovno okolje, ki predstavlja osnovo za privabljanje neposrednih tujih naložb kot glavnega vira financiranja v danih razmerah.