CB BiH: Gospodarska rast za 2022. naviše popravljen

Centralna banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) objavlja drugi krog projekcij ključnih makroekonomskih spremenljivk za leti 2021. in 2022. Ocenjuje se, da bo gospodarska rast v tekočem in letu 2022 močnejša v primerjavi s projekcijami iz maja 2021, ki so bile narejene na podlagi takrat razpoložljivih četrtletnih podatkov s konca leta 2020 in informacij do konca aprila.

Glede na trenutno projekcijo se v letu 2021 pričakuje rast ekonomske aktivnosti 5,8%, kar je za 2,4 odstotne točke več od projekcije pred šestimi meseci. Projekcija gospodarske rasti za leto 2022 je bila naviše popravljena za 50 baznih točk v primerjavi s prvim krogom projekcij iz leta 2021, na 3,9 %.

Dva glavna razloga za tako močno popravljanje projekcije ekonomske aktivnosti v letu 2021. V primerjavi z uradno razpoložljivimi podatki iz maja, v času izdelave drugega kroga projekcij, je bil padec ekonomske aktivnosti v letu 2020 popravljen navzdol s -4,3 % na -3,2 %. Ker je bil padec ekonomske aktivnosti v letu 2020 zaradi pandemije, po uradnih podatkih, manjši od sprva ocenjenega (za 1,03 milijarde KM), je bila rast v letu 2021 zaradi baznega učinka intenzivnejša. Bazni učinek zaradi popravka podatkov za leto 2020 je zlasti močan v primeru naložb.

Podatki iz statistike plačilne bilance CBBiH nakazujejo, da se omenjen porast realnih naložb v letu 2020 nanaša na domače naložbe in naložbe sektorja vlade. Preostalih cca 820 milijonov KM, za katere je bila ocena ekonomske aktivnosti v letu 2021 popravljena naviše, je posledica nadaljevanja trenda močnega okrevanja pri nekaterih kazalnikih visoke frekvence, kot sta industrijska proizvodnja in izvoz blaga, skozi celo leto 2021. V največji meri je to okrevanje posledica močnejšega, kot je bilo pričakovano, tujega povpraševanja skozi celo leto 2021, kar se odraža tudi v znatnih popravkih ekonomske aktivnosti v EU naviše. Končno, na rast ekonomske aktivnosti v letu 2021 je znatno vplivalo tudi močnejše, kot je bilo pričakovano, okrevanje prihodkov od turizma.

Poleg teh popravkov projiciranih stopenj ekonomske aktivnosti naviše, bi lahko raven realnega BDP BiH iz leta 2019 bila presežena že konec leta 2021 za kar 876 milijonov KM (2,53%). Rast osebne potrošnje v letu 2021 temelji na pozitivnih kazalnikih, povezanih s trgom dela, ter projiciranem padcu števila brezposelnih oseb, blagi rasti zaposlenosti in povprečne neto plače ter rasti doznakov iz tujine. V primerjavi s preteklim krogom projekcij smo naviše popravili okrevanje osebne potrošnje do konca leta 2022, predvsem zaradi močnega popravka uradnih podatkov za leto 2019 v drugi polovici leta 2021.

Glede na uradne podatke BHAS, je osebna potrošnja nadaljevala močno rast tudi v prvi polovici leta 2021. Projekcija rasti osebne potrošnje v letu 2022 je pod znatnim vplivom baznega učinka ter pričakovanih trendov, povezanih s trgom dela, kreditno aktivnostjo in doznaki iz tujine. Še vedno smo precej konzervativni glede trenda v stopnji brezposelnosti, pa tudi glede hitrosti, s katero bi se delovna sila iz BiH lahko zaposlovala v EU v kratkem roku.

V letu 2022 pričakujemo zmernejšo rast realne ekonomske aktivnosti, zaradi izostanka baznega učinka. Projekcija iz maja 2021 je bila popravljena naviše predvsem zaradi pričakovanj močnejše investicijske aktivnosti, ki je pogojena z visoko stopnjo gospodarske rasti v letu 2021, pa tudi z odpravljanjem ovir za močnejši vstop tujih investitorjev. Tukaj je treba posebej izpostaviti končno imenovanje Komisije za vrednostne papirje FBiH, s čimer so bili ustvarjeni osnovni predpogoji za močnejšo aktivnost tujih investitorjev. Z rastjo ekonomske aktivnosti v letu 2022 pričakujemo ponovno poglabljanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Vendar pa pričakujemo, da bo to počasnejše v primerjavi s predpandemičnim obdobjem zaradi nekoliko hitrejše rasti izvoza v primerjavi z rastjo uvoza.

V projekcijskem obdobju se pričakuje močnejša rast inflacije. Inflacijski šok, na katerega možnost smo opozarjali v prvem krogu projekcij v letu 2021, se je uresničil. Čeprav se zdi, da je projicirana stopnja inflacije 1,7 % v letu 2021 relativno nizka, glede na močno rast cen energentov in hrane na mednarodnih trgih, pa tudi cen mednarodnega transporta blaga, je treba upoštevati, da je v BiH v prvi polovici leta še vedno zabeležena deflacija.

V znatni meri, zaradi teh deflacijskih pritiskov v prvi polovici leta 2021, pričakujemo krepitev inflacijskih pritiskov v letu 2022. Projekcije inflacije so skladne s projiciranim trendom v ekonomski aktivnosti, cenami iz terminskih pogodb za energente. Vendar pa kljub trenutno prevladujočemu mnenju, da so inflacijski šoki v Evropi prehodne narave, še vedno obstajajo tveganja močnejših inflacijskih šokov v BiH, zlasti v srednjem roku. Tveganja so zlasti povezana s cenami električne energije v dr‌avi in učinki normalizacije denarne politike Evropske centralne banke (ECB).

Naše dosedanje projekcije so se izkazale za zelo konsistentne, celo v izrednih okoliščinah, kot je pandemija. Vendar pa se ne nahajamo v klasičnem poslovnem ciklu in še vedno poudarjamo, da so ocenjene vrednosti BDP in njegovih komponent, ter ostalih makroekonomskih spremenljivk, izpostavljene izjemno visokemu stopnju negotovosti, ki je povezan z razvojem epidemiološke situacije, močnimi nihaji v domačem in mednarodnem povpraševanju ter motnjami v mednarodnih transportnih in dobavnih verigah.

Naša ocena možnih odstopanj od trenutne projekcije ekonomske aktivnosti v letu 2021 je rahlo pozitivna, saj se lahko izkaže, da so izredno visoke letne stopnje rasti bh. izvoza zaznamovale celotno leto 2021. Prav tako se lahko izkaže, da smo podcenili okrevanje osebne potrošnje v tekočem letu. Menimo, da so tveganja odstopanj trenutne projekcije ekonomske aktivnosti v letu 2022 uravnotežena.

Od dejavnikov, ki bi lahko prispevali k popravku projekcije ekonomske aktivnosti naviše že v prvem krogu projekcij v letu 2022, izpostavljamo pričakovano znatno višjo precepljenost prebivalstva ter nadaljevanje trenda močne rasti industrijske proizvodnje in okrevanja sektorja storitev, ki je povezan s prihodom tujih turistov. Na drugi strani bi močan inflacijski šok lahko odložil okrevanje osebne potrošnje, kar bi bil tudi učinek novega vala pandemije in omejevanja gibanja prebivalstva. Dodatno bi zožanje fiskalnega prostora lahko negativno vplivalo na javne naložbe, podaljšanje obdobja slabe ekonomske aktivnosti pa bi upočasnjevalo kreditno aktivnost bank. Na močnejše popravke naših projekcij bi seveda lahko vplivale tudi znatne revizije v uradnih podatkih.

Do konca novembra 2021 pričakujemo tudi objavo makroekonomskih projekcij CBBiH za leto 2023. V naslednjih tednih bodo objavljene projekcije gospodarske rasti EU, kar je ena ključnih spremenljivk, ki predstavljajo tuje povpraševanje v našem modelu. Ne pričakujemo znatnih popravkov trenutnih projekcij ekonomske aktivnosti v BiH za leti 2021 in 2022 po objavi jesenskega kroga makroekonomskih projekcij za EU. Glede na razpoložljive informacije je gotovo, da bodo tudi projekcije ekonomske aktivnosti v EU v letu 2021 znatno popravljene naviše v primerjavi s spomladanskim krogom projekcij.