Čaušević deluje po nalogu BIA, koga je Šemsudin Mehmedović pripeljal in prosil za usluge

Kemal Čaušević je prevzel funkcijo direktorja Uprave za posredno obdavčevanje BiH 8. decembra 2003. V svoji izjavi ob aretaciji, pri kateri ni nameraval ponovno nastopiti pred tožilstvom BiH in dati nove, ki ga je medtem razglasilo za ključnega pričo v aferi stoletja v BiH, je med drugim govoril tudi o aferi okoli mostarskega Sokola, piše bosansko-hercegovinska tiskovna agencija Patria.

Stavbo v lasti Sokola, ki ji je takrat vodil kandidat HDZ BiH za hrvaškega člana predsedstva BiH Dragan Čović, in ki je bila med privatizacijo popolnoma uničena, je za 600.000 KM kupila skupina posameznikov, kupoprodajna pogodba pa je znašala 900.000 KM.

Kot je navedel Čaušević, je pogodbo poskušal izpodbijati takratni direktor carinske uprave FBiH Želimir Rebac. Pogodba je bila sicer podpisana pred njegovim prihodom na čelo CU FBiH.

Za spomin, nekdanji direktor carinske uprave Federacije BiH Želimir Rebac je 7. oktobra 2006. v Mostarju storil samomor s skokom z Lučkega mostu v Neretvo, njegovo truplo pa so našli v naselju Buna južno od Mostarja.

Rebac je leto prej prav tako poskušal storiti samomor s skokom v Neretvo z nekega mostu, vendar ga je v zadnjem trenutku preprečil policist. Eden od vzrokov njegove depresije je povezan tudi z anonimnimi grožnjami njemu in njegovi družini v času, ko je opravljal funkcijo direktorja carinske uprave. Zato je policija več mesecev varovala stavbo v Franjevački ulici v Mostarju, kjer je Rebac bival.

Pod posebnim pritiskom se je Rebac znašel junija 2006., ko naj bi nastopil kot priča tožilstva v primeru „Čović in drugi“. Menilo se je, da bi lahko bil glavna priča pri dokazovanju carinskega kriminala v tem primeru.

Mediji v BiH so že prej omenjali Želimirja Rebca kot možno pričo v sodnem postopku proti kandidatu HDZ BiH za hrvaškega člana predsedstva BiH Draganu Čoviću, ki ga je obtožnica bremenila, da je v času, ko je opravljal funkcijo zveznega ministra za finance, domnevno pomagal mesni industriji Lijanović iz Širokega Brijega pri izogibanju plačila carine pri uvozu mesa v BiH. Za spomin, Čović in Lijanovići so bili po tej sodbi oproščeni krivde.

Nekdanji direktor UIO BiH, ki je pristal na sodelovanje s tožilstvom BiH, je v svoji izjavi navedel tudi ime Mladena Ćavarja, namestnika ministra za varnost BiH.

Obstajajo namigi, kot nam je razkril vir iz tožilstva BiH, da so Ćavarju prav zaradi nezakonitih dejanj, ki jih je izvajal v času, ko je bil vodja carine Mostar, in nato njegove domnevne vloge, ki mu jo je dodelila srbska obveščevalna služba BIA z namenom razširjanja ekonomskega prostora naše države, roke zvezane ter da o mnogih stvareh molči in se ne vmešava v svoje delo, od primera Gorana Zubca, direktorja SIPA-e do zadnjih dogodkov v mejni policiji BiH.

Ćavar je, kot je navedel Čaušević, bil nekdanji uslužbenec UIO BiH. Eno podjetje je prijavilo Ćavarja, da je za carinjenje vsakega njihovega tovornjaka zahteval 1.000 KM. Ob vsakem pogovoru na to temo je Ćavar Čauševiću kot svojemu nadrejenemu zanikal, da bi jemal podkupnine, čeprav so lastniki tega podjetja vztrajali pri svojih trditvah. Indikativno je, da si je, kot je dejal Čaušević, ravno v tem času Ćavar uspel kupiti stanovanje v Mostarju v vrednosti 120.000 KM.

Prav tako je Čaušević poudaril Ćavarjevo vlogo, ki mu jo je dodelila srbska BIA. Sindikat UIO so ustanovili varnostni kadri, med njimi tudi Mladen Ćavar, nekdanji pilot hrvaške narodnosti, ki je bil pripadnik letalske akademije bivše JNA od 1992. do 1995. leta, nato pa se je kot hrvaški kader zaposlil v UIO. Zaradi svoje vojne preteklosti je bil negativno obravnavan s strani Hrvatov v BiH.

Kot primerno osebo ga je BIA namestila v UIO, ter je skupaj z ostalimi Srbi, pa tudi nekaterimi Bošnjaki in Hrvati delal po direktivah Beograda, tako da je, kot je dejal Čaušević, bil to poskus sosednje Srbije, da nadzoruje ekonomski prostor BiH.

Čaušević poseduje tudi dokumentirane prestrežene pogovore oseb iz BiH, ki so delale za BIA. S to informacijo je seznanil tudi kolegij SDA, direktorja OSA-e Almira Džuvu, pa tudi nekatere visoke funkcionarje OHR-ja. Dokumentacija o tem se že nahaja v rokah tožilstva BiH.

Glede Šemsudina Mehmedovića, državnega poslanca SDA, je nekdanji direktor UIO omenil njegove prijateljske odnose z Anesom Sadikovićem, nekronanim „kraljem tekstila v BiH“. Mehmedović naj bi od Čauševića zahteval, da Sadikoviću „olajša“ nekatere stvari glede carinjenja blaga.

Sadiković se za spomin junija letos sam predal tožilstvu BiH. Povezujejo ga z nekdanjimi in sedanjimi voditelji ter zaposlenimi v Upravi za posredno obdavčevanje BiH, ki so bili aretirani v policijski akciji „Pandora“, zaradi kriminala, s katerim so bili proračuni v BiH oškodovani za več milijonov.

CRNALIĆ POTRDIL: ČAUŠEVIĆ JE BIL VČERAJ NA SODIŠČU

Kemal Čaušević je bil včeraj, kot je za Patrijo potrdil njegov odvetnik Asim Crnalić, ponovno zaslišan na tožilstvu BiH. Crnalić nam ni mogel povedati, kolikokrat je bil do sedaj njegov klient na tožilstvu BiH.

STRATEGIJA POLITIČNIH MOČNEŽEV, KI JIH OMENJA IZJAVA

Od trenutka, ko je Patria začela objavljati imena političnih močnežev SNSD-a, HDZBiH in SDA, ki so vpleteni v primer „Čaušević“, se je začela medijska kampanja preko posameznih medijev, ter se vse poskuša predstaviti kot napad na srbske in hrvaške kadre, medtem ko se nekateri Bošnjaki prozivajo bolj zato, da bi se domnevno kamufliral največji povojni kriminal v tej državi.

Politični močneži, ki so se leta bogatili z nezakonitimi dejanji, preko UIO BiH pa so upravičeno zasnovali strategijo, da se vsa zgodba zmanjša na staro „oni preganjajo naše“. Vendar pa, ob zaupanju v profesionalnost tožilstva in sodišča BiH, lahko pričakujemo, da bo obtožnica v tem primeru zelo hitro vložena, ter da bo dokazana krivda vseh tistih, ki so proračun BiH oškodovali za 2 milijardi KM, v svoje žepe pa pospravili desetine milijonov mark. Tako političnih naročnikov, kot tudi zaposlenih v UIO, ki so sodelovali pri največjem povojnem primeru kriminala in korupcije.