Čavalić: Dayton je nekoordiniran sistem oblasti, ki zavira gospodarsko rast, odvrača naložbe in onemogoča reforme

(Patria) - Krog 99 že nekaj sej v zadnjih treh mesecih posveča pozornost temi, ki se nanaša na pripravo načel reforme Ustave Bosne in Hercegovine. Delovna skupina je že pripravila Osnutek, ki bo prerasel v Predlog in Iniciativo.

"Do zdaj smo v osnovi opredelili temeljna načela, ki bi lahko služila kot jasna podlaga za pripravo reformirane in/ali nove Ustave Bosne in Hercegovine. Ključno stališče je, da se Bosna in Hercegovina opredeli kot 'Republika Bosna in Hercegovina' in da se bo to stališče dosledno vključevalo v vse rešitve ustavne snovi, ko govorimo o državi. Ni treba posebej poudarjati vsega, kar smo v prejšnjih razpravah in javnih nagovorih že pojasnili. Vendar tokrat poudarjamo, da je naše angažiranje izsiljeno tako zaradi trenutnega stanja v državi kot tudi zaradi moralne odgovornosti intelektualcev za stanje v družbi, da preidemo od besed k dejanjem, da delujemo v sedanjem času. Navsezadnje je verjetno vsem jasno, da smo po treh desetletjih izvajanja daytonske ustave in gradnje politične ureditve na teh temeljih vse bolj oddaljeni od svobodne družbe, funkcionalne in racionalne države," je dejal predsednik ANI Krog 99 Adil Kulenović v uvodu seje na temo "Strukturne slabosti daytonskega sistema in njihova cena: Demografski in ekonomski vpogled".

Uvodničar je bil ekonomski strokovnjak in poslanec v Predstavniškem domu FBiH Admir Čavalić, čigar nagovor objavljamo v celoti:

"Bosna in Hercegovina je od leta 1991 do 2023 doživela splošno depopulacijo, izgubila je več kot milijon prebivalcev, kar predstavlja več kot 25 % celotnega prebivalstva iz leta 1991. Ta padec je posledica kombinacije dejavnikov: vojne in etničnega čiščenja v devetdesetih letih, negativnega naravnega prirasta, množičnih migracij (zlasti mladih in delovno sposobnih) ter socialno-ekonomskih težav, ki trajajo še danes. Povprečna starost prebivalstva je približno 43 let s trendom naraščanja, medtem ko je srednja starost približno 45 let – 50 % prebivalstva je mlajšega, 50 % pa starejšega od te starosti.

To jo uvršča med demografsko stare narode z deležem oseb, starejših od 65 let, nad 20 % (delež upokojencev je nad 21 % v entiteti FBiH in nad 25 % v entiteti RS). Trenutno je v Bosni in Hercegovini približno 740 tisoč upokojencev s trendom naraščanja in le 853 tisoč zaposlenih s kratkoročnim trendom padanja, kar dolgoročno ogroža sisteme medgeneracijske solidarnosti in grozi s splošnim socialno-ekonomskim zlomom. Za razliko od nekaterih drugih tranzicijskih držav v Bosni in Hercegovini primanjkuje tržne dinamike, kar je najbolj opazno v odsotnosti tujih in domačih naložb (le nekaj let v sodobni zgodovini nad 1 milijardo SDI), nezmožnosti doseganja visokih stopenj gospodarske rasti (povprečna rast je 2–3 % letno) in posledično nizkih dohodkov prebivalcev (ocenjuje se, da se to dopolnjuje s sivo ekonomijo, ki predstavlja do 30 % BDP).

Socialno-ekonomske razmere niso nujno posledica upravne strukture kot take, saj obstajajo tudi druge uspešnejše, kompleksne države, kot so Belgija, Švica in podobno. Vendar pa možnost zlorabe in pričakovana stalna zloraba upravne strukture in pravnega okvira omogoča, da se z ekonomskimi interesi države trguje v okviru interesov političnih subjektov. Strukturne reforme izostajajo, medtem ko globalni ekonomski trendi pospešujejo. Ceno tega plačujejo delavci, gospodarstveniki, oziroma državljani Bosne in Hercegovine.
Ključni razlogi negativnega vpliva na gospodarstvo in družbo:

(1) Izjemna možnost blokad, kar je značilnost konsociacijske demokracije.
(2) Nezmožnost izkoriščanja pomembnejših učinkov ekonomije obsega.
(3) Odsotnost kritične infrastrukture.
(4) Krhkost enotnega ekonomskega prostora (asimetrične rešitve v gospodarstvu).
(5) Politična, pravna in ekonomska tveganja – dolgoročna nestabilnost.

Če bi se osredotočili na zlorabo upravne strukture ali pa na nezmožnost njene uporabe, so naslednji primeri:

(1) Fragmentacija fiskalnega sistema; (2) Prevelik javni sektor in uprava; (3) Regulativna neusklajenost; (4) Politična nestabilnost in nefunkcionalnost; (5) Slaba koordinacija ekonomskih politik.

Daytonska ureditev v sedanji obliki ni prilagojena sodobnemu tržnemu gospodarstvu. Namesto tega ustvarja zapleten, drag in nekoordiniran sistem oblasti, ki zavira gospodarsko rast, odvrača naložbe in onemogoča izvajanje reform. Gospodarski razvoj BiH je bolj omejen z upravnimi in političnimi kot s tržnimi dejavniki. Nekatere koristne reforme v skladu z navedenim vključujejo: fiskalno harmonizacijo, racionalizacijo javne uprave, večjo koordinacijo na ravni države, krepitev enotnega ekonomskega prostora in enotnega trga dela, digitalizacijo, reševanje vprašanja državnega premoženja itd.

Prav tako, zelo pomembno, mora obstajati določena ekonomska vizija – na podlagi ekonomskih idej, razpoložljivih ideologij in podobno – za Bosno in Hercegovino kot majhno, odprto gospodarstvo, edina dolgoročno vzdržna ideja je ideja tržnega gospodarstva. Kot je opredeljeno v členu I, odstavek 4, Daytonske ustave: 'Obstaja svoboda gibanja po vsej Bosni in Hercegovini. Bosna in Hercegovina in entiteti ne bodo ovirali popolne svobode gibanja oseb, blaga, storitev in kapitala po vsej Bosni in Hercegovini. Nobena entiteta ne bo izvajala kakršnega koli nadzora na meji med entitetama.' ali v preambuli Ustave: 'V želji, da spodbudijo splošno blaginjo in gospodarski razvoj z zaščito zasebne lastnine in spodbujanjem tržnega gospodarstva.'