Čaušević razkril velike ribe iz SDA

Patria
AutorPatria
02:00
Podijeli:
Čaušević razkril velike ribe iz SDA

Kemal Čaušević, nekdanji direktor Uprave za indirektno obdavčenje BiH, je bil le orodje v rokah političnih veljakov, ki so preko njega opravljali umazane posle za doseganje osebne premoženjske koristi, piše bosanska novinarska agencija Patria.

Vsem, ki so na kakršen koli način vpleteni v primer največje povojne korupcije in kriminala, pri katerem je proračun države BiH oškodovan za dve milijardi KM, desetine milijonov pa je končalo v zasebnih žepih posameznikov, zagotovo ni mirno spanje v pričakovanju vložitve obtožnice.

Indikativno je, da se je od trenutka, ko je Patria začela objavljati imena visokih funkcionarjev HDZ BiH in SNSD-a, hkrati začela tudi zgodba, in sicer prav iz medijev, ki so pod neposrednim nadzorom Dragana Čovića, kandidata HDZBiH za hrvaškega člana Predsedstva BiH, da gre za še eno montažo in zlorabo s strani pravosodja BiH, da bi na obtožensko klop postavili srbske in hrvaške kadre.

Tako naročena medijska kampanja, katere cilj je, da se primer „Čaušević“ vnaprej obsodi na propad, da bi se preprečilo razkrivanje sistemske korupcije ter povezave oblasti in kriminala, je le dokaz vsem dosedanjim trditvam o obstoju dogovora Čović - Milorad Dodik, ne le političnega, temveč tudi tega drugega, veliko nevarnejšega – nezakonitega – kriminalnega.

Še ena podrobnost „bode v oči“, in sicer, da poleg Čovićevih medijskih zaščitnikov, nihče od doslej omenjenih v člankih, ki jih je objavila Patria, ni izkoristil svojih medijev za morebitno pranje ugleda glede vpletenosti v primer „Čaušević“.

Toda, zgodba o tem, kako se z omembo imena predsednika SDA Sulejmana Tihića v edini izjavi, ki jo je Čaušević dal ob aretaciji, poskuša oslabiti njegov vpliv v tej stranki, ter da se skozi ta primer poskušajo diskreditirati Tihiću zvesti kadri, nima logike.

Ta konstrukcija bi morda imela smisel, če bi resnično ljudje, ki jih je Čaušević navedel v svoji izjavi, bili zvesti predsedniku SDA, ki se že leta bori s hudo boleznijo in je trenutno v težkem stanju ter ne more komunicirati z okolico. Vse, ki jih je Čaušević prozval, je mogoče predpostaviti, da bodo poskušali, ko bo vložena obtožnica in se bo začel sodni proces, vse prevaliti na Tihića, toda če soditi po njegovi izjavi, jim bo težko dokazati, da tudi kot samostojni strelci niso bili vpleteni v afero stoletja.  

Med najpogosteje omenjenimi je dolgoletni podpredsednik SDA in nekdanji predsedujoči Sveta ministrov BiH Adnan Terzić. On je bil po neuradnih informacijah, do katerih je prišla Patria, pogosto poklical Čauševića, da posreduje v določenih primerih oprostitev carine za posamezne poslovneže, ali pa ga je vodil k Draganu Čoviću v Mostar, kjer ga je predsednik HDZBiH prepričeval, da za potrebe UIO BiH kupi zgradbo Sokola po bistveno višji ceni, kot jo je ocenil sodni izvedenec.

Terzić je bil omenjen tudi v kontekstu zgodbe o sarajevskem poslovnežu Selverju Oruču, za katerega je, kot je navedel Čaušević, opravljeno delo izdaje potrdil, da gre za BiH proizvod za hladilnike v vrednosti 4 milijone KM, čeprav sploh ni šlo za blago, proizvedeno v naši državi. Sestanek na to temo je Čaušević imel z Oručevo sestro in direktorjem podjetja „Bira“ Bihać Farukom Hadžipašićem.

Ime Sadika Ahmetovića, ki se je med pripravo kandidatnih list nenadoma obrnil in postavil pod okrilje Bakira Izetbegovića, je omenil tudi nekdanji direktor UIO BiH. Domnevno naj bi Ahmetović po enem sestanku v Žepi, kjer naj bi se sestala Tihić in Milorad Dodik, kandidat SNSD-a za predsednika RS, zase zagotovil mesto ministra za varnost BiH.

Tihić je zavrnil prihod na ta sestanek, toda Ahmetović je z veseljem sprejel ponudbo. Takrat naj bi po Čauševićevi izjavi Dodik govoril, da bo on ostal na mestu direktorja UIO BiH, toda pokazalo se je, da je po tem srečanju edini, ki je napredoval, bil prav Ahmetović. Ahmetović je po imenovanju začel izvajati pritisk na Čauševića in od njega je zahteval, da v UIO zaposluje Bošnjake iz Srebrenice.

V svoji izjavi je nekdanji direktor UIO BiH med drugim povedal, da je menil, da je treba pomagati Srebreničanom, toda da mu je Ahmetović pošiljal sumljive tipe, polkriminalnega videza, izjemno situirane in ki so prekinili vse vezi s Srebrenico, oziroma niso več živeli tam. Deset takšnih oseb je Čaušević zaposlil, toda kmalu jim je začel dajati odpovedi, kar je razjezilo Ahmetovića, ki ga je začel obrekovati znotraj SDA, pa tudi širše.

Čaušević je prav tako v določenih kontekstih omenil tudi imena Fuada Kasumovića, Amira Zukića in Nedžada Brankovića, Anesa Sadikovića, Hajrudina Lagumdžije, Adnana Kulenovića, Šemsudina Mehmedovića....

V NADALJEVANJU PODROBNOSTI O ĆAVARJU IN MEHMEDOVIĆU

Zaradi ogromnega zanimanja za članke o primeru „Čaušević“, ki jih objavlja Patria, in ki jih skrbno spremljajo ter poskušajo nevešče razmontirati mediji pod vplivom političnih veljakov, bomo nadaljevali z objavljanjem podrobnosti iz izjave nekdanjega direktorja UIO BiH. Med drugim o pokojnem Želimirju Rebcu, ki je storil samomor v Mostarju, ter vlogi namestnika ministra za varnost BiH Mladena Ćavarja pri razgradnji UIO po nalogu srbske obveščevalne službe BIA in Šemsudina Mehmedovića, državnega poslanca.  

ZUKIĆ JE VZEMAL REKET ZA SDA

Amirja Zukića, generalnega sekretarja SDA, ter kandidata za Zvezni parlament (ki si je s podilaštvom Izetbegoviću zagotovil tudi mesto na kompenzacijskem seznamu, s tem pa varen poslanski mandat) je Čaušević v svoji izjavi navedel kot osebo, ki naj bi od njega prevzela denar za stranko, da bi obdržal mesto direktorja UIO BiH.

Zukić je Čauševiću pojasnil, da bi moral dati 300.000 KM za SDA, ter da mu to govori prijateljsko, ne pa kot oseba, ki sodeluje pri kakšnem nelegalnem poslu. Nekdanji direktor UIO BiH je prav tako povedal, da ve, da je mesto direktorja Razvojne banke FBiH na enak način plačal tudi Ramiz Džaferović, vendar z dvakrat manjšim zneskom.  

CRNALIĆ: NASLEDNJI FAZI JE VLOŽITEV OBTOŽNICE  

Odvetnik Kemala Čauševića Asim Crnalić je v izjavi za Patrijo kratko povedal, da je naslednja faza vložitev obtožnice. Preiskava v tem primeru, je pojasnil Crnalić, naj bi se zaključila v roku šestih mesecev, kar je zakonski rok, po katerem je na potezi tožilstvo BiH.  

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija