Čaušević razkril imena: Med političnimi naročniki Čović, Vrankić in Bevanda!

Dragan Čović, Dragan Vrankić in Vjekoslav Bevanda, visoki strankarski funkcionarji HDZ BiH, naj bi bili po neuradnih informacijah, do katerih je prišla bosansko-hercegovska tiskovna agencija Patria, med imeni politikov, ki jih je nekdanji direktor Uprave za indirektno obdavčenje BiH Kemal Čaušević navedel v izjavi ob aretaciji. Svoj politični vpliv in položaje so izkoriščali za pridobivanje premoženjske koristi. 

Vrankić naj bi v času, ko je bil državni minister za finance in član upravnega odbora UIO BiH, izrecno zahteval, da se na položaj vodje Regionalnega centra Mostar imenuje aktualni direktor UIO BiH Miro Džakula.

Čaušević je zaradi dejstva, da lahko upravni odbor na različne načine blokira delo uprave, članom komisije, ki je imenovala vodje RC, svetoval, naj bodo previdni pri Džakuli. Vendar so nastopile težave, ker je bil Džakula na intervjuju zelo slab, a je Čaušević pod Vrankićevim močnim pritiskom vseeno svetoval njegovo imenovanje. 

Sicer pa naj bi Džakulo Čaušević v svoji izpovedi označil kot „človeka, ki ima rad denar in ga je rad sprejemal od oseb, osumljenih utaje davkov“.

Nadalje je Čovića, ki je kandidat za hrvaškega člana Predsedstva BiH, nekdanji direktor UIO BiH, ki je ključni priči v aferi stoletja, ki bo, ko bodo vsa imena vpletenih politikov prišla na dan, močno pretresla poleg HDZ BiH tudi SDA in SNSD, omenil v kontekstu „prijateljskega prepričevanja“, naj za potrebe UIO kupi dvorano Sokola, nasproti že kupljene stavbe. 

Čović naj bi Čauševića vozil v svojem avtomobilu in mu kazal dvorano, ki jo je sodni izvedenec ocenil na 900.000 KM, da jo je UIO kupil za 1,5 milijona KM! Uprava te stavbe dejansko ni kupovala od Sokola, temveč od Čovićevga prijatelja, ki je objekt najprej privatiziral, nato pa prodal UIO.

Indikativno je, da je Čovićev prijatelj to stavbo kupil od Sokola v času, ko je bil Čovićev kandidat za hrvaškega člana Predsedstva BiH na čelu tega mostarskega podjetja. Pogovorov o nakupu sporne stavbe sta se udeležila tudi Vrankić in Bevanda. 

Bevando je Čaušević v svoji izjavi omenil tudi v kontekstu prodaje fiskalnih blagajn, ki jih je na začetku procesa fiskalizacije v Federacijo BiH uvozil zet aktualnega predsedujočega Sveta ministrov BiH in kandidata HDZ za Parlament BiH. Prav Bevanda je bil ključni akter pogajanj o tem, kako se bo izvajala fiskalizacija, na koncu pa je bilo odločeno, da bo to potekalo na ravni entitet. Fiskalizacija na ravni entitet je bila dogovor Bevande in nekdanjega premierja RS Aleksandra Džombića, omenjena cifra v zvezi s tem poslom pa je vrtoglavih 300 milijonov KM. 

Čaušević je, za opomin, 18. junija aretiran v akciji z oznako „Pandora“. 1. avgusta ni dal izjave na tožilstvu BiH, čeprav je že prej izrazil željo po pogovoru s pristojnim tožilcem v tem primeru. Iz pripora je bil izpuščen 12. septembra. Njegov odvetnik Asim Crnalić je dejal, da njegove stranke ni potrebe dopolnjevati prejšnje izjave, glede na to, da od tožilstva BiH niso prejeli dokazov.