Čamdžić na Uhudu: Pričakujte poraz, če boste izbrali minljivost

(Patria) - Hadžije in hadžinje iz naše dežele, ki trenutno bivajo v Medini, so danes v organizaciji Urada za hadž in umro Islamske skupnosti v BiH obiskale plato, kjer se je leta 625 zgodila bitka na Uhudu.

V tej bitki, ki je bila mušriški odgovor na zmago muslimanov pri Bedru, je bil Poslanik a.s. ranjen, umrla pa sta Hamza r.a. in drugi ashabi.

Ob tej priložnosti se je našim hadžijam obrnil glavni vodja Izet-ef. Čamdžić, ki je spomnil na zgodovinska dejstva, a tudi opozoril na osnovno sporočilo bitke na Uhudu, bitke, v kateri so bili muslimani poraženi.

„Kadarkoli v življenju daste prednost minljivemu pred večnim, pričakujte poraz“, je sporočil efendija Čamdžić.

Spomnil je, kako so se v dolini pod hribom Uhud zbrale vojske in se je začela bitka. Poslanik in ashabi so zelo hitro potisnili močnejšega sovražnika, nato pa se je začela delitev zelo bogatega vojnega plena.

„Poslanik, a.s., je izbral 50 najboljših in najsposobnejših strelcev ter jih postavil sem, na ta hrib, ki se imenuje Hrib strelcev. Tam v tistem palmovem gozdu se je namestil vrhunski vojskovodja, kasneje Alahov meč, Halid ibn Velid, in je čakal priložnost.

Poslanik in ashabi so hitro potisnili sovražnika in ga pognali nazaj. Toda kaj je Poslanik rekel tem, ki jih je pustil tukaj? Rekel je, ni moglo biti jasneje: če nas tukaj premagajo in vidite, da naša telesa ptice raznesejo, ne smete zapustiti položaja, za nobeno ceno in nikakor. So ga zapustili? So. To je nauk. Zaradi tega stavka smo prišli sem. Ko so videli, da se pobira vojni plen, kaj so si tudi oni zaželeli? Minljivost so si zaželeli“, je povedal efendija Čamdžić.

Poudaril je, da z izbiro tistega, kar je minljivo, zmaga nikoli ne bo gotova. „Tako kot smo zdaj prišli sem, da se naučimo nauka, so se tudi ashabi s Poslanikom iz tega poraza naučili nauka in niso več doživljali porazov, hodili so od zmage do zmage. Mi smo bili pri džemretih, metali kamenčke, da bi se uprli šejtanu, da bi akumulirali imansko moč, da mu ne bi pustili priti blizu. Sem smo prišli, da to potrdimo in da z našim hadžem hodimo od zmage do zmage, boreč se s samim seboj“, je sporočil Čamdžić.

Po Uhudu so hadžije obiskale tudi mošejo Kibletejn, mošejo z dvema kiblama. Hafiz Sadrudin-ef. Išerić je eden od letošnjih vodnikov in pojasnjuje, kako je prav v tej mošeji prišel ukaz, da se muslimani namesto proti Jeruzalemu v svoji molitvi začnejo obračati proti Meki, oziroma Kabi in Haremi-šerifu. „Poslanik jih je našel pri molitvi in jim sporočil, da je ukazano, naj se obrnejo. Kakor so stali, so se le obrnili“, je povedal hafiz Išerić.

Na ta način je Bog, kot je pojasnil razlago mufesirjev, izpolnil hrepenenje Poslanika a.s. in mu ugodil, da se v molitvi obrača proti Kabi. Mošeja Kuba je prva mošeja, ki jo je Poslanik a.s. zgradil po začetku objave in pri gradnji katere je sam sodeloval. Naše hadžije so jo danes obiskale in v njej opravile dva rekata.

„Mošeje so naša središča, ne le za ibadet, ampak tudi za druge dejavnosti. Ta je posebna tudi zato, ker je Poslanik rekel, da imata dva rekata molitve v njej vrednost opravljene umre“, je povedal vodnik ene od skupin hafiz dr. Maid-ef. Ibrahimović.

V Medino danes iz Meke prihaja tudi novih 350 hadžijev, ki bodo v skladu s sprejetim načrtom takoj obiskali Poslanikovo mošejo in preživeli določen čas v Revdi, najstarejšem delu te mošeje, za katerega je Poslanik rekel, da je „eden od džennetskih vrtov“.

Tudi za prispete hadžije bodo organizirani obiski znamenitosti Medine. Vrnitev prvih hadžijev v domovino je načrtovana za 25. junij.