Bursač: Patološki strah fine gradske raje od unitarizma!

(Patria) - Nekoč je bila ta ista liberalna raja – vključno s tistimi z izbranih akademskih, političnih in medijskih naslovov – prva, ki je soglasno podpisala državo brez etničnih fevdov, brez entitetnih jarkov, brez kantonalnih pašalukov. Torej, žig na temeljno unitarno BiH. Danes? Danes bežijo od te besede in od takšne države kot nekdanji komunisti od Internacionale, piše v kolumni za Hayat.ba kolumnist Dragan Bursač.

Ob spominu, kako so mu pred tremi leti na sarajevski predstavitvi knjige pristopili kadri Naše stranke, SDP-ja, neodvisni intelektualci in državljanski levičarji ter se strinjali z njegovo opazko, da se bori za Bosno in Hercegovino brez entitetov in kantonov, s Sarajevom kot glavno mesto.

»Zdaj, kaj se je z njimi zgodilo v zadnjih treh letih, je vprašanje zanje. Ali je kakšen virus HDZ-itisa ali akutne brezhrbosti – to je spet njihova stvar. Vidim pa teh dni, kako se mnogi s tiste književne večerje pred tremi leti in pol odrekajo sebi in svojim željam po enotni državi, ki so jo tako goreče propagirali. In niso oni izneverili mene, lahko bom že jaz zase in za njih, ampak so zavedli državljane, katerim so prodali tisto stvar, ki jim manjka pod želodcem, ko so oktobra istega leta 2022 govorili, da potrebujejo prav takšno enotno državo brez entitetov in kantonov, torej temeljno unitarno, nato pa so se odločili, ne za dvoentitetno, ampak potencialno za troentitetno blato.

Povem vam, čudo, kako ljudje spremenijo tako sebe kot svoj kompas. No, dobro, vsakemu svoje. Brez patetike, gremo naprej.«

Bursač dodaja, da bauk unitarizma kroži po Sarajevu:

»Torej, zdaj smo leta 2025, kjer je bauk unitarizma postal nekaj podobnega kot prikazen s starega rock'n'roll albuma – vsi so ga nekoč peli, vsi so ga imeli radi, danes pa se ga skrivajo kot nekdanji komunisti pred ‘Internacionalo’. Čim nekdo reče ‘unitarna Bosna in Hercegovina’, se v čaršiji prižgejo lučke panike, kot da gre za kakšno politično kugo 2.0.

Nekoč je, ponavljam, ta ista raja – vključno s tistimi z izbranih akademskih, političnih in medijskih naslovov – bila prva, ki je soglasno podpisala državo brez etničnih fevdov, brez entitetnih jarkov, brez kantonalnih pašalukov. Torej, žig na temeljno unitarno državo. Danes? Danes bežijo od te besede, kot da je radioaktivna.«

Kolumnist Hayata zazna tudi, zakaj je tako: »No, zato, ker se je vmes pojavila nova moda, nova prazna miselna poza: konsociacija. Ta beseda, ta miselni vampir, ki izsesava vsako funkcionalnost iz političnega sistema, je postal ideološki rekvizit posebne sarajevske šole mišljenja, ki se iz vse moči trudi zveneti ‘bolj moderno’ kot sama Evropa.«

»Kako je konsociacija postala nova avangarda. Paradoksalno, ljudje, ki prisegajo na Evropo, demokracijo in liberalizem, danes zagovarjajo model, ki ga v Evropi uporabljajo le države, ki so v trajni krizi ali pod stalnim mednarodnim tutorstvom.

Konsociacija ni evropski ideal, ampak evropska nuja. Ni tu ne ‘rigidnih’, ne ‘mehanskih’, ne ‘liberalnih’ verzij. Je le eno: stalno cementiranje etničnih jarkov.

In ta šola, v želji, da se predstavi kot intelektualno rafinirana, dejansko konča z izrekom istega stavka, ki ga desetletja izrekajo voditelji ene hercegovske politične firme: ‘Ne more večina odločati. Nikakor.’ Sliši se znano? Seveda, da sliši.

Le tukaj se reče tiše in ‘liberalneje’, da lepo stoji v kavarnah okoli Večnega ognja. Zakaj je unitarna Bosna postala bauk? Ni zato, ker je nevarna. Ni zato, ker je nepravična.
Ni zato, ker je majorizirajoča. Ne. Unitarstvo je bauk, ker ruši ekonomsko in politično arhitekturo te male elite, ki živi od zapletov in sedenja na najmanj dveh stolih.

Ker enotna država pomeni:
- konec entitetnih kalkulacij,
- konec kantonalne birokratske džungle,
- konec vzporednih vlad, centrov moči in zaposlitvenih institucij,
- konec privilegijev, ki izhajajo iz ‘državne fragmentacije’.

Kdo prvi izgubi v tem modelu?

HDZ.

Kdo drugi izgubi?

SNSD.

In kdo tretji, povsem nepričakovano?

Prav tisti sarajevski ‘liberalci’, ki živijo od statusa quo.

Raja – od aplavza 2022. do molka 2025. In tu pridemo do raje.

Do ljudi, ki so tistega aprilskega dne 2022. jokali, ker je nekdo javno izrekel tisto, česar se bojijo izgovoriti, kar pa jim leži na srcu.

Do tistih, ki so mi pristopali, me objemali in ponavljali: ‘To je naša Bosna! Ena! Nedeljiva! Brez entitetov, brez kantonov!’

No, danes je del te iste raje prestrašen.

Del je zmeden.

Del je okorel.

In del je padel v past intelektualnega konformizma, zato se odpoveduje lastnim prepričanjem, da ne bi bil ‘radikalen’.

Danes, če rečeš, da želiš enotno državo, te gledajo, kot da površno žaljivo nagajaš okusu, ne sistemu.

Popolnoma sem prepričan, da si vsaj 90 % vseh njih resnično želi to enotno in nedeljivo državo, le zdaj jim ‘ni čas’ in ‘zakaj ravno zdaj?’. A to sta dve stvari, s katerima Čović in Dodik nimata težav in od katerih ne trpijo. Torej bo prihodnji obstoj BiH odvisen od tega, ali so v svojih željah in projekcijah močnejši tisti, ki jo želijo enotno, ali tisti, ki hočejo, da je ne bo.

Razmislite…

Bauk ni unitarizem. Problem je pomanjkanje poguma. Naj bo jasno: bauk danes ni unitarna Bosna in Hercegovina. Bauk je spoznanje, da posamezni politiki iz Sarajeva nimajo več poguma, ki so ga imeli tistega dne leta 2022. Ker reči, da želiš enotno državo, ni nacionalizem. Ni ekstremizem. Ni radikalizem. To je najobičajnejši, elementarni evropski standard. A mi se, eto, obnašamo, kot da je to atomska bomba, ki bo eksplodirala v kakšni dvorani,« piše Bursač!