Burne reakcije na 'Izvor mira': Od povlačenja finansijske pomoći do hitne sjednice Vijeća sigurnosti

(Patria) – Turske trupe su po naredbi predsjednika Recepa Tayyipa Erdogana v sredo vstopile v severovzhodni del Sirije, ki meji na Turčijo, z namenom „odstranitve grožnje, ki prihaja od kurdskih paravojaških sil YPG, militantov ISIL“, ter „ustvarjanja pogojev za vrnitev sirskih beguncev iz Turčije v Sirijo“.

Že pred tem, ko je predsednik Erdogan ukazal ofenzivo, se je resno ugibalo, da bo Turčija izkoristila „prazen prostor“ po umiku ameriških čet, da bi se obračunala s kurdskimi silami v Siriji. Prvotna izjava ameriške vlade, da se po umiku „ne bo vmešavala“ v tamkajšnje turške zadeve, je dodatno spodbudila Erdoganovo potezo.

Mednarodna skupnost je z zaskrbljenostjo čakala predvidljivo potezo Turčije, da bi jo nato ostro obsodila.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izjavil, da mora Turčija ustaviti ofenzivo, in opozoril, da EU ne bo odobrila finančne pomoči za „varnostni pas“.

– Turčija mora ustaviti vojaško operacijo. Tako ne bo šlo. In če Turčija načrtuje ustvarjanje varnostnega pasu, naj ne pričakuje finančne pomoči Evropske unije, je dejal Juncker v nagovoru Evropskemu parlamentu v Bruslju.

„EU poziva Turčijo, naj ustavi enostransko vojaško akcijo“, piše v skupni izjavi 28 držav članic. EU meni, da „varnostni pas“ v severovzhodni Siriji, kot ga je predstavila Turčija, „ne bi izpolnil mednarodnih kriterijev za vrnitev beguncev“.

Francija, Velika Britanija in Nemčija zahtevajo sestanek Varnostnega sveta ZN, na katerem bi se govorilo o turški ofenzivi.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je obsodil operacijo, ki „ogroža varnost in humanitarne napore protiteroristične koalicije ter predstavlja tveganje za varnost Evropejcev“.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je prav tako „resno zaskrbljen“ zaradi turške ofenzive. Izdal je sporočilo, v katerem med drugim pravi, da (operacija) „predstavlja tveganje za destabilizacijo regije, povečuje trpljenje civilistov in spodkopava napredek, dosežen v boju proti ISIL, kar bi moral biti naš skupni fokus“.

Nizozemski zunanji minister Stef Blok je poklical turškega veleposlanika, potem ko je Turčija začela ofenzivo. Blok trdi, da „Nizozemska obsoja ofenzivo na severovzhodu Sirije“ in poziva Turčijo, „naj ne nadaljuje po poti, po kateri je krenila“.

Egipt zahteva izredni sestanek Arabske lige in „najoštreje obsoja turško agresijo na sirijsko ozemlje“, piše v izjavi ministrstva in dodaja, da poteza predstavlja „nesprejemljiv napad na suverenost bratske arabske države“.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov je v izjavi, v kateri tudi piše, da „predstavlja nevaren razvoj in nesprejemljivo agresijo na suverenost arabske države v nasprotju z načeli mednarodnega prava“, obsodilo ofenzivo.  

Ameriški predsednik Donald Trump je v sporočilu, ki ga je izdala Bela hiša, poudaril, da „ZDA ne odobravajo tega napada“, ter dodal, da gre za „slabo idejo“, zaradi katere bo (on) „uničil turško gospodarstvo, če ofenziva Ankare v Siriji izbriše tamkajšnje kurdsko prebivalstvo“.

– Če se to zgodi, bom uničil njegovo (Erdoganovo) gospodarstvo. Upam, da se bo obnašal racionalno, pravi Trump.

K reakcijam se je pridružil tudi generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg, ki je izjavil, da mora biti turška operacija „nadzorovana“, da se regija ne bi dodatno destabilizirala. Je pa tudi dejal, da ima Turčija „legitimen razlog za zaskrbljenost“ in da je predhodno obvestila NATO o napadu na kurdske borce v Siriji.

– Računam na Turčijo, da bo delovala nadzorovano in zagotovila, da bo vsaka akcija, ki jo izvede, sorazmerna in premišljena, je dejal Stoltenberg.

Varnostni svet ZN bo zasedal za zaprtimi vrati v četrtek.

Turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu je dejal, da je Turčija poslala diplomatsko noto sirijskemu konzulatu v Istanbulu, da bi obvestila o operaciji. Dodaja, da je operacija utemeljena na načelih mednarodnega prava, ter da je Ankara obvestila vse ključne akterje, vključno z ZN in NATO.

Turški predsednik si prizadeva upravičiti odločitev o ofenzivi in evropske voditelje, ki so izrazili kritike, imenuje „neiskrene“.

Na sestanku matične stranke AK, je Erdogan dejal, da bo odprl vrata Evrope za 3,6 milijona beguncev iz Sirije, ki se trenutno nahajajo v Turčiji, če bodo evropske države turško operacijo še naprej imenovale okupacija.