Bunoza ni dobil pooblastila obeh domov PSBiH za sodelovanje pri pripravi izjave v zadevi 'Kovačević'

(Patria) - Minister pravosodja BiH Davor Bunoza ni dobil pooblastila obeh domov Parlamenta BiH za sodelovanje pri pripravi izjave v zadevi "Kovačević", ki teče pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Kot je potrdil za portal Istraga.ba, naj bi bil domnevni sklep Zastopniškega doma in Doma narodov PSBiH, na katerega se je skliceval, ko je od Centralne volilne komisije (CIK) BiH zahteval, naj dostavi podatke o "vseh izjavah o pripadnosti konstitutivnemu narodu ali Drugim ob sodelovanju na volitvah v BiH" pritožnika Slavena Kovačevića, dejansko sklep Kolegija Zastopniškega doma in Kolegija Doma narodov BiH, ne pa Parlamentarne skupščine BiH.

"Ker je to ministrstvo s sklepom Zastopniškega in Doma narodov PSBiH zadolženo za sodelovanje pri pripravi izjave v tej zadevi, se na vas obračamo s prošnjo, da nam zahtevane informacije nujno posredujete," je Bunoza zapisal v dopisu, kar se je izkazalo za netočno.

Člani Kolegija Doma narodov in Kolegija Zastopniškega doma PSBiH so sprejeli tak sklep kljub temu, da je Ministrstvo za človekove pravice in begunce BiH zadolženo za komunikacijo z agenti.

Kolegij enega in drugega doma odločitve sprejema s konsenzom. Člani Kolegija Zastopniškega doma PSBiH so Nebojša Radmanović, Marinko Čavara in Denis Zvizdić, Kolegija Doma narodov pa Dragan Čović, Nikola Špirić in Kemal Ademović.

Kljub temu je Bunoza poudaril, da ima vsaka institucija v BiH obveznost sodelovati z agenti BiH pred Sodiščem v Strasbourgu.

- Od agentov smo prejeli dopis, da jim CIK BiH noče posredovati podatkov, in rekli so, naj jih zahtevamo mi. Citiral sem njihovo vprašanje.

Prvič v zgodovini je neka institucija zavrnila posredovanje informacij agentom, ki branijo BiH v Strasbourgu. Dejstvo je, da branijo ustavo, kakršna je. Zakaj agenti to zahtevajo, mene kot ministra sploh ne zanima - je dejal Bunoza za Istragu.

CIK je agentkam BiH zavrnil posredovanje podatkov o etničnem opredeljevanju Kovačevića, pri čemer se je skliceval na določbe člena 9, odstavka 2 Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je obdelava posebne kategorije osebnih podatkov dovoljena le, če je nosilec podatkov izrecno dal soglasje.

Po drugi strani se je Bunoza v dopisu skliceval na določbe člena 9, odstavka f) in g) Zakona o varstvu osebnih podatkov.

"S katerimi določbami je predpisana izjema od prepovedi obdelave podatkov, in sicer v primerih, če gre za že javno objavljene informacije ali če so te informacije potrebne za obrambo pred pravnimi zahtevki ali če gre za javni interes," je zapisal Bunoza.

Poslanec DF v Zastopniškem domu PSBiH Milan Dunović je za Istragu povedal, da je CIK ravnal popolnoma pravilno.

- Edini, ki lahko posreduje osebni podatek, je tisti, čigar podatek je, v tem primeru gospod Slaven Kovačević. On tega podatka ni dal, to je ena tema.

Druga, veliko večja in pomembnejša stvar je bistvo pritožbe gospoda Kovačevića, kjer njegovo osebno etnično opredeljevanje absolutno ne derogira sodbe Kovačević.

Ne glede na to, kako se je gospod Kovačević opredelil, še vedno ostaja dejstvo, da veliko število ljudi v BiH nima volilne pravice na način, da bi lahko izbrali politične predstavnike, ker je njihova izbira političnih predstavnikov vezana na njihovo etnično pripadnost - je dejal Dunović.

Spomnimo, Kovačević se je v pritožbi pritožil, da zaradi kombinacije teritorialnih in etničnih pogojev, ki se uporabljajo za Dom narodov Parlamenta BiH, na zadnjih splošnih volitvah leta 2022 ni mogel glasovati za kandidate po svoji izbiri.

Podobno ni mogel glasovati za kandidate po svoji izbiri na zadnjih predsedniških volitvah na državni ravni istega leta.

Sodišče je takrat ocenilo, da je Bosna in Hercegovina kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče je ugotovilo, da konstitutivni narodi očitno uživajo privilegiran položaj v sedanjem sistemu.

Po tem je Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice decembra 2023 sprejel zahtevo Sveta ministrov BiH, ob lobiranju Hrvaške, za ponovno preučitev sodbe v zadevi "Kovačević".

Pritožbo sta takrat vložili vršilki dolžnosti agentki BiH pred Sodiščem Monika Mijić in Jelena Cvijetić, katerih mandat je bil vprašljiv.

Dodatno se je visoki predstavnik Christian Schmidt odločil, da bo samoiniciativno sodeloval v sodnem procesu, domnevno s položaja nepristranskosti.

Kljub temu so njegova prejšnja stališča šla v smeri diskreditacije sodbe "Kovačević", zato se zdi, da so njegovi nameni oslabiti položaj pritožnika.