Budimir: Prijetnje so bile izvedene, da bi ogrozile hrvaško-bošnjaške odnose

Živko Budimir je upokojeni general HVO (hrvaškega obrambnega sveta). Je tudi dolgoletni izkušeni politik. Od leta 2011 do 2015 je bil predsednik Federacije BiH. 

V intervjuju za Patrijo je razkril svoja stališča o aretaciji nekdanjih pripadnikov HVO v Orašju kot „montirani proces“, pojasnil, zakaj meni, da je za to odgovorna srbska stran, in da je Dragan Čović moral vedeti za aretacijo.

Deset nekdanjih pripadnikov HVO iz Orašja je bilo aretiranih 31. oktobra. Obtoženi so bili vojnih zločinov nad srbskim prebivalstvom v Orašju. Eden izmed njih je bil general Đuro Matuzović. Mesec dni po aretacijah je sodišče Bosne in Hercegovine odločilo v prid obtožencev, ki so bili izpuščeni do sojenja.

PATRIA: Rekli ste, da je vodstvo HDZ BiH moralo vedeti za aretacijo skupine. Zakaj menite, da je Čović vedel, kaj se bo zgodilo?

BUDIMIR: Namestnik ministra za varnost BiH, Mijo Krešić, je visoki funkcionar HDZ BiH in HNS. Gordana Tadić, vodja oddelka za vojne zločine pri tožilstvu BiH, je bila zaposlena na njegovo priporočilo. Trenutno je vršilka dolžnosti glavne tožilke BiH. Krešić in Tadićeva sta v sorodu. Zato je Krešić na podlagi svojih zasebnih in poslovnih odnosov moral slišati za aretacijo.

Poleg tega imam informacije, in sicer iz zanesljivih virov, da je operacijo (aretacijo) v Orašju vodil Đuro Knežević. Knežević je iz Orašja, prav tako pa tudi uslužbenci HDZ BiH. Vse to me vodi k prepričanju, da je vodstvo HDZ moralo vedeti za aretacijo, saj so bili vpleteni ljudje iz HDZ. Težko je verjeti, da svojih šefov o tem niso obvestili. 

PATRIA: Če je vodstvo HDZ molčalo, ali so imeli za to razlog? Zakaj so bili Matuzović in drugi sploh aretirani? V kakšni meri so lahko odgovorni za dogodke med vojno v BiH?

BUDIMIR: Trdno verjamem, da je bila aretacija v Orašju načrtovana, da bi poglobila že tako načeto zaupanje, celo nestrpnost med Bošnjaki in Hrvati. 

Prav tako menim, da je aretacija del večjega načrta za širšo regijo, povezanega z geopolitičnim prestrukturiranjem, ki je še posebej aktivno odločitve o pristopu Črne gore k zvezi NATO. Cilj je onemogočiti vsako možnost vojnega partnerstva med Hrvati in Bošnjaki v primeru nove vojne v regiji, s čimer bi okrepili srbski položaj v Bosni in Hercegovini, pa tudi v sami balkanski regiji.

Že od trenutka aretacije so nekateri hrvaški mediji, verjetno na pobudo političnega vodstva HDZ BiH in HNS, poskušali usmeriti frustracije hrvaškega ljudstva v BiH proti bošnjaškemu političnemu vodstvu.

Dejstvo je, da politično vodstvo Hrvatov v BiH, ki ima izjemno močne odnose z Miloradom Dodikom in Beogradom, še vedno poskuša obrniti bosanske Hrvate, in samodejno tiste, ki živijo na Hrvaškem, proti bošnjaški strukturi. Politično vodstvo Hrvatov v BiH ima poslovne, prijateljske, politične in celo obveščevalno-varnostne odnose z Dodikom in Beogradom.

PATRIA: Ali menite, da obstaja možnost novih konfliktov v BiH po vsem, kar je regija doživela v 90. letih? Ali menite, da je mogoče ljudi ponovno obrniti drug proti drugemu?

BUDIMIR: Te špekulacije ali napovedi možnih vojnih dejavnosti v BiH niso le naključne. Različne študije, vključno s tistimi, ki so jih izvedli v Združenih državah, kjer je strateška skupina pod vodstvom admirala nedavno objavila politične napovedi za svet, so navedle, da je ena od možnih vojn tista na Balkanu, torej v BiH.

Imam vtis, da dogodkov v Orašju ne moremo gledati le kot nadaljevanje dejavnosti, ki so posledica vojne 1991–1995, in delovanja sodnih institucij v BiH. V ozadju se vedno skriva nekaj več.

V 90. letih so ljudje v BiH mislili: „Nihče nas ne more ločiti.“ Nasprotno, bilo je lahko (ločiti nas). V vsakem narodu obstaja odstotek ljudi, ki so pripravljeni sprejeti takšen način reševanja problemov. In če vas okoliščine pripeljejo do tega, greste naprej. Ali pa zapustite državo ali pa vzamete puško in greste v vojno s svojimi rojaki proti drugim.

Ključna vprašanja v BiH ostajajo nerešena. Napetosti so visoke. Hkrati pa to, kar lahko povzroči novo vojno, ali kar mislim, da je edino, kar lahko povzroči novo vojno – so interesi velikih sil. Priča smo bili poskusu odstranitve Mila Đukanovića na dan volitev v Črni gori. Ta poskus ni prišel iz Črne gore – prišel je od zunaj.

Podobne poskuse lahko pričakujemo v BiH, na Hrvaškem, videli smo tudi, da so podobna sporočila poslana srbskemu premierju Aleksandru Vučiću.

Spomnimo se Vučićevih dejanj med vojno v BiH. Spomnite se njegovega znamenitega govora v skupščini Srbije, ko je dejal, da je treba za vsakega mrtvega Srba ubiti 100 muslimanov. Spomnimo se lahko tudi, da je bil večinoma v Seseljevih spremstvu med obiski v BiH, celo pri imenovanju četniških vojvod na Romaniji leta 1992, eden izmed njih je bil Tomislav Nikolić, sedanji predsednik Srbije.

Ta isti Vučić, ki se je nekoliko distanciral od te ideologije, zdaj prejme opozorilo, da bi ga lahko tudi odstranili.

Očitno je, da srbske institucije, kot je Srbska akademija znanosti in umetnosti (SANA), Srbska pravoslavna cerkev ... niso opustile projekta Velike Srbije, in njihove težnje lahko uporabijo tudi tuje sile za izzivanje novega konflikta v nekdanji Jugoslaviji. Zato je le vprašanje interesa in podpore od zunaj.

Odnos v regiji se je poslabšal zaradi odločitve o pristopu Črne gore k zvezi NATO... Če ne bomo dovolj modri in zreli, obstaja možnost novega konflikta v regiji nekdanje Jugoslavije. Najprimernejša vstopna točka za to je Bosna in Hercegovina, saj se lahko celotna regija potegne v nove konflikte preko BiH.

PATRIA: Glede na vaše sklicevanje na napetosti v regiji, zakaj menite, da bi aretacija generala Matuzovića in drugih pripadnikov HVO koristila Čoviću?

BUDIMIR: General Đuro Matuzović in skoraj celotno vojaško vodstvo Hrvatov v Orašju, ki je delovalo med vojno v BiH, so bili aretirani. Takšnih velikih potez ne narediš, če od njih nimaš večje koristi.

Đuro Matuzović je bil ugleden funkcionar HDZ 1990. Večina drugih ljudi, ki so bili prav tako aretirani, je bila vpletena v to politično opcijo, zato so nasprotniki HDZ in Dragana Čovića. 

Druga razsežnost te aretacije je bila, da se je ponovno odprl postopek prevzemanja odgovornosti za vojne zločine, in pričakujem še več aretacij. To je način za odstranjevanje političnih nasprotnikov in vseh tistih, ki predstavljajo grožnjo obstoječim političnim strukturam v BiH.

Po volitvah v hrvaški sabor že letos je postalo jasno, kdo je največja grožnja ohranjanju sedanjih položajev na vrhu HDZ BiH. General Glasnović, kot opcija proti HDZ, je dosegel najboljši volilni rezultat, in podprli so ga predvsem ljudje iz HVO.

Če analizirate rezultate nedavnih lokalnih volitev v BiH, boste opazili, da so nekdanji pripadniki HVO močno ogrozili položaje HDZ v nekaterih občinah Zahodne Hercegovine.

PATRIA: Če je Čović vedel za aretacijo vnaprej, je mogoče, da ni opozoril Zagreba, ali pa je opozoril, Zagreb pa je molčal?

BUDIMIR: Zdaj vstopamo v območje špekulacij... Vendar pa sem lahko zaključil, da aretacija po obisku novega hrvaškega premierja v Bosni in Hercegovini ni bila naključna. (Aretacije) naj bi poslale neko sporočilo.

PATRIA: Kakšno sporočilo je bilo poslano Plenkoviću in s strani koga?

BUDIMIR: Še vedno bomo špekulirali... Kljub temu lahko sklepamo, da je bilo eno od sporočil hrvaškemu premierju: „Tukaj smo pomembni, in če niste z nami, vam lahko tako destabiliziramo vas in vaš položaj na Hrvaškem ter zapletemo že tako zapletene odnose na Hrvaškem.“

PATRIA: Ali to pomeni, da ima HDZ BiH večjo moč v Zagrebu kot obratno?

BUDIMIR: To je moj vtis že kar nekaj časa. 

PATRIA: Je HDZ BiH res tako močan, kot je prikazan v javnosti? Kakšne sile v BiH lahko državljanom ponudijo pozitivno spremembo? SDA tudi poskuša ustvariti vtis, da je številka ena med Bošnjaki, čeprav obstaja alternativa? Kar zadeva Hrvate, se zdi, da je že vse odločeno...

BUDIMIR: Seveda obstaja prostor za druge, drugačne politične sile. Iluzija, da ni bilo nikogar, ki bi se lahko postavil po robu HDZ, je rezultat zelo dobrega dela HDZ pri razbijanju opozicije. To se je sistematično izvajalo, še posebej od leta 2000 do danes, ko so ključne položaje v tej stranki prevzeli posamezniki, ki so bili člani obveščevalne skupnosti med Jugoslavijo. 

Ti ljudje dobro poznajo metode, ki so jih UDBA in KOS uporabljali za razbijanje drugih, in te metode zdaj odlično uporabljajo za opozicijo.

Bosna in Hercegovina in njeni ljudje, trije narodi in drugi, nimajo možnosti zgraditi kakovostne države s kakovostnimi institucijami, če bomo še naprej delovali po etničnem načelu, kot delujemo danes – z bošnjaškim vodstvom, ki predstavlja le bošnjaške interese, hrvaškim vodstvom, ki predstavlja le hrvaške interese itd. Institucije Republike Srbske ne kažejo namena zaščititi Hrvate ali Bošnjake.

Ne želim, da HDZ ščiti moje interese. Želim si zaščite s strani institucij Bosne in Hercegovine.

PATRIA: Ko Čović govori o Herceg-Bosni ali tretjem entitetu, ali je iskren? In ali je tretji entitet res edina rešitev za Hrvate v BiH?

BUDIMIR: Najboljši odgovor na vprašanje je dal sam Dragan Čović. Poglejte, kako se zgodba stopnjuje – samo pred volitvami. Ali vsakič, ko se počuti ogroženega. Ničesar konkretnega ni storil za vzpostavitev tretjega entiteta ali obnovo Herceg-Bosne. 

Leta 2004 sem javno predstavil predlog za regionalizacijo BiH v 4 regije, vendar ne po etničnem načelu in ne po obstoječi teritorialni delitvi BiH. Regije bi bile vzpostavljene na podlagi zgodovinskih, geografskih in ekonomskih načel. Še vedno menim, da je to najboljša struktura za BiH.

Glede na to moramo razmišljati razumno. Če BiH ne more normalno delovati drugače kot organizirana v treh enotah, če je to pogoj za normalno delovanje države, naredimo tako, vendar hkrati ustvarimo mehanizme, ki bodo preprečili kakršno koli diskriminacijo katerega koli naroda ali manjšinske skupine v vsaki zvezni enoti.

Zvezne enote, ki bi delovale tako, kot danes deluje Republika Srbska, v kateri so Hrvati in Bošnjaki oropani svojih pravic, kjer imajo kljub ustavni odločitvi o enakih pravicah in volilni pravici manj pravic kot narodne manjšine – to ne sme biti rešitev za Bosno in Hercegovino. Republika Srbska, kot je, je najmočnejši argument proti federalizaciji Bosne in Hercegovine po etničnem načelu.