
Glede na popis prebivalstva Bosne in Hercegovine iz leta 2013 je bilo v naši državi več kot 150.000 moških in žensk brez delovnih izkušenj. To je veliko mesto ljudi, ki nikoli niso stopili v podjetje.
Medtem ko so volili svoje, ki jim branijo vitalne nacionalne interese, so njihovi vitalni parametri slabili. Končali so na dnu lestvice, kot revni in zavrženi. Kot ljudje, ki nikomur niso pomembni, razen v času volilnih laži in obljub.
Volili so, niso izbirali. Vodeni s nizkimi strastmi etno-verskega značaja, z željo po konstitutivnosti, so postali volilna vojska okupatorja vsakega segmenta življenja v Bosni in Hercegovini.
Kajti oblast v postdejtonski, neodvisni Bosni in Hercegovini nikoli ni prepoznala človeka kot možnost, da ta država napreduje. In kako bi, ko pa so vse tri etnične stranke prepoznale le kriminalna obraza, šarlatane in bandite, ki imajo popoln alibi za vsako težavo, ki jo povzročijo. In vedno se jim uspe skriti za nacionalnim, etničnim paravanom.
Medtem so kolone avtobusov izvažale ljudi iz Bosne in Hercegovine, ki si želijo dela in prihodnosti, v države, kjer podjetja plačujejo prispevke, ne izsiljujejo delavcev. V države, kjer vojna ni del vsakdanjega besedišča.
Trideset let živimo v paranoji pred vojno. Vsak dan na TV gledamo vojno, vendar to vojno vodijo naši proti nam. Medtem ko za naše etnično čredo zahtevajo večja “konstitutivna” prava, smo mi konstitutivno obtičali pri zbiranju pločevink, nevarnem delu na odprtem kopu, prebiranju kontejnerjev ali begu proti zahodni Evropi.
Novica iz Tuzlanskega kantona je včeraj najbolje ponazorila, v kakšno kalvarijo smo zašli. Novica pravi, da je vlada TK na seji ugotovila, da bo znesek otroškega dodatka za otroke iz družin, kjer mesečni dohodek na člana gospodinjstva ne presega 7 % povprečne plače v Tuzlanskem kantonu iz leta 2020, znašal 25 KM na otroka mesečno, oziroma 5 KM več glede na prejšnje obdobje.
Ej, boš lahko kupil tri kinder jajčka otroku za to, kar ti je vlada dala. Ampak malo verjetno! Kajti vedno teh “odstotkov” povzroči težavo. Torej, družina z dvema otrokoma bo prejela 50 KM otroškega dodatka, če njihovi mesečni prihodki ne presegajo 239,12 KM.
Torej, poenostavljeno, vaš otrok ima pravico do otroškega dodatka, če ste vsak drugi dan lačni vi in vaši otroci.
Korona je, proračunski prihodki so vse manjši, nam bo rekla naša politična mafija, v opravičevanju svojih dejanj, ki skoraj 50 % prebivalstva potiskajo v prepad najhujše oblike revščine.
Kajti v koroni morajo ceno plačati samo revni. Plače, pavšali, komisije, odbori in kdo ve kakšne še izmišljotine se morajo plačati. Saj se na koncu koncev borijo za naša prava. Treba je kupiti tudi nove avtomobilčke, glej Bisera Turković pravi, da imajo najslabši vozni park v Evropi.
Pravzaprav se pogosto sprašujem, ali je tej naši javnosti, našemu človeku sploh kaj za pisati. Ali vam je treba odpirati oči, ko vam je nacionalno-verska zgodba vsadila tančico. Kot je rekel Dino Mustafić, režim ubija, mi pa kot ovce molčimo in čakamo na klanje. Ovce se pravzaprav malo bolj upirajo in blejajo. In jih hitro zakoljejo, da jih ne mučijo.
Človeka Bosne in Hercegovine koljejo z zgornje strani vratu, da ga čim bolj mučijo, da vsaka žila njegovega telesa čuti bolečino in strah. Vendar ga ne prekoljejo, kajti človek v strahu je najboljši strankarski vojak. Njegov strah ga sili, da izbere svojega, namesto tujega koljača.
V sivini brez denarja smo še vedno hipnotizirani. In nikakor se ne streznimo. Ali je končno dovolj.
Je dovolj, da smo živi zaprti v množičnem grobu, iz katerega edini izhod vodi skozi labirint.
V državi, ki drži rekord po številu raznih vlad, premierov, ministrov, parlamentov, je administracija požrla življenje. Za tiste, ki s svojimi glasovi in davki vzdržujejo takšno stanje, ostanejo le drobtinice, da preživijo in životarijo do naslednjih volitev.
Za takšno stanje, poleg politike, ki je že zdavnaj zapustila ljudi, so krivi tudi mediji. Pogosto nam uidejo zgodbe, v katerih se pojavijo posamezniki, ki nekaj naredijo za ljudi. Medtem ko se ukvarjamo z obrazi s plakatov, nam uidejo zgodbe, da je Čolpa ukinil takse, pa tudi vsi drugi primeri, kjer nekdo res odigra politično igro za ljudi. Redki so primeri, morda nas bodo oni prebudili, da obrnemo ploščo.
Kajti življenje na vodi in kruhu je le nabrana pot do smrti. Smrtonosna pa je politika konstitutivnih, kajti v takšni politiki smo vsi zunaj proračuna na tanki črti do prepada revščine.
Sublimirano, naše oblasti vodijo politiko za vse, od novorojenčka do stoletnika. Vsem so odvzeli pravico do človeka vrednega življenja.
In leta živimo v prepričanju, da bodo, ko bodo dovolj ukradli, začeli delati za ljudi. Vendar politični zmaj Bosne in Hercegovine je beseda neznana.
Čas je za bujenje. Kajti vojska živih mrtvecev ima izgubiti le eno stvar. Tisti, ki so iz države naredili taborišče za izgubljene in ponižane duše v posušenih telesih, oni lahko izgubijo vse.
Vendar, da bi vstali, moramo segati k tistemu ob sebi. Pozabiti na konstitutivnost, vitalne interese in ostale izmišljotine. Čas je, da bomo ljudje. Kajti čas se je skoraj iztekel.
Kaj lahko izgubimo!?
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























