Če bomo čakali na SDA in HDZ, se bo Baralija pridružila Sejdiću in Finciju v pričakovanju demokracije

Piše: Rasim Belko

---

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je izdalo sodbo po tožbi Irme Baralije proti državi Bosni in Hercegovini zaradi neizvedbe lokalnih volitev v mestu Mostar. Bilo je to 29. oktobra 2019.

Dva dni pozneje sem napisal “Kaj lahko reši parlament, ki ne zaseda, primer Baralija takoj prepustiti ustavnemu sodišču”. Danes, pet mesecev in nekaj dni pozneje, lahko z gotovostjo trdim, da v Bosni in Hercegovini ni težko predvideti vedenja političnih voditeljev.

Na podlagi sodb “Pilav proti BiH” in “Sejdić in Finci proti BiH” je bilo pričakovati, da se politični trikotnik Čović - Izetbegović - Dodik ne more/ne bo/noče dogovoriti. Ker temu bh. trikotniku ne ustreza nič, kar ustreza demokraciji in urejenemu sistemu. 

Urejenosti ne marajo, ker se v takih sistemih ne znajdejo, poleg tega je veliko večja možnost, da izgubijo. 

Čović in Izetbegović sta danes znova sporočila, da sta se dogovorila, da se bosta naprej dogovarjala. Pravzaprav se po ne vem že katerič nista dogovorila in očitno še nimata namena, da se dogovorita, zato ustvarjata zmedo o dogovoru, da se dogovarjata. 

Navsezadnje se o Mostaru nimata kaj dogovarjati. Dve sodišči, naše in evropsko, sta odločno povedali, kaj morata NAREDITI. Torej, ni se kaj pogovarjati, da bi se dogovorila o dogovoru. 

Treba je le izvesti sodbo. In to je v Bosni in Hercegovini, kot redko kje na svetu, največji problem. Verjamem, da na svetu ni države, katere politiki manj spoštujejo sodne odločbe kot v BiH. Še huje, za nespoštovanje sodb nihče ne odgovarja. 

A vrnimo se k primeru Baralija. Mesec in 20-ak dni je ostalo do izteka roka, ki ga je Evropsko sodišče v Strasbourgu dalo našim oblastem. Ni ravno razumno pričakovati, da se bosta os Izetbegović - Čović s partnerjema Komšić-Radončić uspela dogovoriti o potrebnih spremembah Statuta Mostarja in izvedbi volitev. 

SDA ima težave tudi s svojimi notranjimi volitvami. Globoko razdeljena, intelektualno in moralno pohabljena, težko bo našla način, da Čovića prepriča in premaga. 

Čović je po drugi strani popolnoma sproščen zaradi dejstva, da ima na skoraj vseh ravneh svoje predstavnike v oblasti. Poleg tega je HDZ ključ v zakonodajnih telesih države in entitete FBiH. Zato je Dragan Čović v položaju, da zavlačuje procese in razvlači pamet tako domači javnosti kot politikom in uradnikom mednarodne skupnosti. 

Sklep se kar sam vsiljuje - politiki NE BODO rešili vprašanja volitev v Mostarju v skladu s sodbami. 

Evropsko sodišče je pustilo možnost Ustavnemu sodišču Bosne in Hercegovine, da ono, če politiki odpovedo, vzpostavi začasno rešitev. Predsednik Ustavnega sodišča BiH Zlatko M. Knežević je isti dan, ko je bila objavljena sodba “Baralija proti BiH”, sporočil, da bo sodišče reagiralo, če politiki ne bodo naredili svojega. 

“Upam, da bo zakonodajalec to naredil pred nami. Šest mesecev je kratko. Centralna volilna komisija mora najkasneje v začetku maja razpisati lokalne volitve. Obstaja pravilo, da se šest mesecev pred volitvami ne spreminjajo volilna pravila niti ne sprejemajo nova. Pred temi šestimi meseci, če bo treba reagirati – se bo reagiralo. Kako bo ustavno sodišče odločilo, ne vem, ker o tem odloča najmanj pet sodnikov”, je takrat dejal Knežević. 

Rok za izvršitev sodbe pa se izteče v manj kot dveh mesecih in takrat bomo že globoko v volilni kampanji, kar je čas, ko nacionalisti ‘ne popuščajo.

Ne glede na pripravljenost ustavnega sodišča, da odloča, je vprašanje, ali bo za odločitev ostalo dovolj časa. Po drugi strani je tu tudi CIK BiH in potreba, da se tudi oni pripravijo na volitve v Mostarju. Knežević je zaznal še en problem, in sicer nespreminjanje volilne zakonodaje tik pred volitvami. 

In ko se vse sešteje, je edino upanje, da Mostarci letos, prvič po letu 2008, gredo na volitve, to, da ustavno sodišče čim prej reagira in omogoči demokratično pravico vsem državljanom Mostarja. 

Če se bo čakalo na dogovor SDA in HDZ, bo Mostarjem še naprej vladal Ljubo Bešlić, Irma Baralija pa se bo pridružila Dervi Sejdiću in Jakovu Finciju v pričakovanju demokracije.