Bruselj ne vidi nič spornega v mehanizmu usklajevanja: Čovićeva evropska maska je dokončno padla

V zadnjih sedmih dneh so uradniki Evropske unije pregledali pripombe iz pisem, ki jim jih je poslal član Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda in vodja HDZ BiH Dragan Čović, v zvezi z mehanizmom usklajevanja, za katerega trdi, da je v škodo hrvaškega naroda, ker je izostala „ena raven oblasti pri odločanju – kantoni“, piše novinarska agencija Patria.

Vendar pa niti Federica Mogherini, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, niti Johannes Hahn, komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, po podrobni analizi nista opazila tistega, na kar ima Čović „resne“ pripombe in zaradi česar se je ostro uprl dogovoru, ki sta ga 31. julija dosegla predsedujoči Predsedstva BiH iz vrst bošnjaškega naroda in predsednik SDA Bakir Izetbegović ter predsednik RS in SNSD Milorad Dodik.

Za Evropsko unijo je dogovorjeni mehanizem usklajevanja dober in omogoča zastopanost vseh ravni oblasti v skladu z njihovimi ustavnimi pristojnostmi. Uradni Bruselj je zato še enkrat pozval vse politike in institucije v BiH, naj podprejo rešitev, ki sta jo dogovorila Izetbegović in Dodik.

V svoji prvi reakciji (1. avgusta) sta Mogherinijeva in Hahn pozdravila dogovor obeh voditeljev in sporočila:

- S takšnimi novicami so domači voditelji na vseh ravneh dodatno potrdili zavezanost evropski poti države v skladu s pričakovanji njenih državljanov!

Dogovor obeh voditeljev sta takoj pozdravila in podprla tudi veleposlanika Velike Britanije in ZDA v BiH Edward Ferguson in Maureen Cormack. Sporočila sta, da se je zdelo, da so večmesečna pogajanja o mehanizmu usklajevanja končno zaključena, da bi BiH napredovala na poti k EU, vse pa se je nato spremenilo v „jalov prepir, ki bo le še bolj škodoval mednarodnemu ugledu te države in njenih voditeljev“.

-To je treba razrešiti in to čim prej, sta sporočila veleposlanika.

Izetbegovićev in Dodikov dogovor je podprl tudi vodja SBB Fahrudin Radončić, koalicijski partner SDA in HDZ BiH, neposredno pa ga je podprl tudi član Predsedstva BiH iz vrst srbskega naroda Mladen Ivanić, ki ima pripombe le na to, da njegov predlog, da se to reši v institucijah, kot je od začetka predlagal, ni bil upoštevan, ne pa v kavarnah. Dodik pa je od nedelje, ko je dejal, da je dogovor odličen, pod vplivom svojega edinega in večnega partnerja Čovića spremenil svoje mnenje, okleval in ne povsem trdno, a je stopil na stran vodje HDZ BiH. Vendar pa do Bruslja ta Dodikova sprememba mnenja očitno ni prišla ali pa ga ne jemljejo resno.

Kaj je torej tisto, kar tako močno „žuli“ Dragana Čovića, da je s svojim neodobravanjem in nasprotovanjem dogovorjenemu mehanizmu usklajevanja ogrozil oblast tako v FBiH kot na državni ravni, s sporočilom med vrsticami, da bi lahko prišlo do krize večjih razsežnosti?

Takšno nekaj bi se lahko prebralo tudi iz njegovega neudeležbe na dogovorjenem srečanju z Izetbegovićem v Konjicu, po katerem je predsednik SDA jasno sporočil, da s koalicijskim partnerjem Čovićem ne bo več sedel brez drugega partnerja Fahrudina Radončića. Nepoverenje med SDA in HDZ, ki je že dolgo načeto, je zdaj doseglo vrhunec.

Zaradi Čovićevih potez bi lahko plačala cela država. Ljudsko rečeno, prvi mož HDZ BiH je našel „dlako v jajcu“ in zdaj z generiranjem politične krize blokira evropsko pot BiH, za katero se je deklarativno zavzemal do 15. februarja, ko je odhitel v Bruselj in vložil neverodostojno vlogo za pridobitev statusa kandidatke za BiH.

Prav on je od decembra 2015. leta izvajal stalen pritisk na vse institucije BiH, da se vloga odda čim prej, oziroma dokler je bil predsedujoči kolektivnega šefa države, da bi v Bruslju pustil vtis voditelja, ki mu je na prvem mestu država BiH in njena evropska pot ter napredek.

Če do septembra ne bo rešeno vprašanje mehanizma usklajevanja, kar je le še tri tedne, vloga naše države zagotovo ne bo na dnevnem redu seje Sveta za zunanje zadeve EU.

Nadalje to pomeni, da BiH ne bo v predvidenem roku prejela vprašalnika Evropske komisije, kar je nova faza pristopa k veliki evropski družini.

Številni politični analitiki so že dolgo časa opozarjali, da vodja HDZ BiH manipulira tako z domačimi politiki (svojimi koalicijskimi partnerji) kot z evropskimi uradniki, kar se zdaj na koncu njegovega političnega igrokaza negativno odraža na celotno državo.

In po nepisanem pravilu, kot se običajno zgodi, se resnica sčasoma izve in stvari se postavijo na svoje mesto.

Čovićeva evropska maska je zdaj dokončno padla. Ne zanimajo ga ne evropske integracije ne reformni procesi. Ne država BiH.

Zgodba o obrambi „interesov hrvaškega nacionalnega korpusa“ ne deluje več ne na domačem ne na bruseljskem terenu.

V igri so druge večje stvari. Od finančnih tokov, homogeniziranja volilnega telesa pred volitvami, do uresničitve tako želenega sna – tretjega entiteta, t.i. HR Herceg Bosne, s katerim bi on upravljal.

V VI. poglavju jasno opredeljena vloga kantonov

V dogovoru Izetbegović-Dodik je jasno opredeljeno VI. poglavje, ki se nanaša na sestavo delegacije BiH v okviru skupnih organov BiH in EU za nadzor izvajanja Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, še posebej pa način odločanja in funkcionalnost sprejemanja odločitev.

Dogovorjeno je, da se vse odločitve sprejemajo s soglasjem, vse institucije na vseh ravneh oblasti pa so dolžne zagotoviti prisotnost svojih predstavnikov na sejah organov. Predvidene so tudi rešitve za zagotovitev funkcionalnosti mehanizma usklajevanja.

Kvorum za izvedbo sej in sprejemanje odločitev v organih, kot je določeno s sporazumom, „obvezno sestavljajo pooblaščeni predstavniki Sveta ministrov, Vlade RS in Vlade FBiH ter kantonov, in sicer v skladu z ustavnimi pristojnostmi za snov, ki se obravnava na seji, oziroma ki je predmet odločitve.“

Vse odločitve, sprejete v različnih organih sistema usklajevanja, se lahko preiščejo pred višjim organom v sistemu usklajevanja v roku 10 dni od njihovega sprejetja, in sicer s strani pooblaščenih predstavnikov Sveta ministrov, Vlade RS in Vlade FBiH.

- V primerih, ko kateri od organov v sistemu usklajevanja ne uskladi stališča glede določenega vprašanja, se bo to poslalo na višjo raven v sistemu usklajevanja, zaključno s kolegijem za evropske integracije, ki se sestaja in deluje v skladu s 4. členom te odločbe, je med drugim navedeno v sporazumu, podpisanem v Vzhodnem Sarajevu.