BRUSELJ Bosanci in Hercegovci pošiljajo sporočilo miru: Skupaj smo BiH!

SARAJevo, (Patria) - Na trgu Roberta Schumana v Bruslju pri institucijah Evropske unije so se zbrali Bosanci in Hercegovci v okviru manifestacije "Zborovanje za mir". Zborovanja so se začela 9. januarja v Ženevi in Parizu, danes pa potekajo v približno 40 mestih v Evropi, BiH, ZDA, Kanadi. 

V Bruselj so danes prispeli državljani porekla iz BiH, ki živijo tudi v drugih državah. Prišla je dijaspora iz Nemčije, Francije, ostale Belgije. 

Današnje zborovanje v Bruslju je tudi osrednje zborovanje, izpostavljene so bile zastave BiH in transparenti z napisom "Together we are Bosnia". Sporočeno je bilo tudi, da je BiH multikulturna država. 

Zborovanja potekajo tudi na Švedskem, v Veliki Britaniji v več mestih. 

Državljani v imenu Platforme BiH in Sveta za Bosno in Hercegovino so poslali pismo Joeju Bidnu, predsedniku ZDA, Antoniu Guterresu, generalnemu sekretarju ZN, Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije, Charlesu Michelu, predsedniku Evropskega sveta, Josepu Borrellu, visokemu predstavniku Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Emmanuelu Macronu, predsedniku Francije, Borisu Johnsonu, premieru Velike Britanije, Olafu Scholzu, nemškemu kanclerju, Justinu Trudeauju, kanadskemu premieru, Marku Rutteju, nizozemskemu premieru, Magdaleni Andersson, švedski premierki, Mariu Draghiju, italijanskemu premieru, Jonasu Gahrju Støreju, norveškemu premieru, Mette Frederiksen, danski premierki, Scottu Morrisonu, avstralskemu premieru, Karlu Nehammerju, avstrijskemu premieru, Željku Komšiću, predsedujočemu Predsedstvu Bosne in Hercegovine, Jensu Stoltenbergu, generalnemu sekretarju Nata, Christianu Schmidtu, visokemu predstavniku za Bosno in Hercegovino.

V pismu so navedli, da je oktobra 2021 vladajoča koalicija v bh. entiteti Republika Srpska sprejela načrt za vzpostavitev, kot so navedli, "nečesa, kar imenujejo neodvisna RS v daytonski Bosni in Hercegovini".

"Ta dokument na sedmih straneh vsebuje konkretne korake za enostransko, nezakonito in neustavno prevzemanje državnih pristojnosti na fiskalnem, pravosodnem, obrambnem, varnostnem in mnogih drugih področjih. Ta načrt je javno dostopen in predvideva, skupaj z mnogimi drugimi točkami, uporabo sile proti vsaki državni instituciji, ki bi poskušala braniti ustavni red v Bosni in Hercegovini. Izvedba tega načrta bo povzročila kolaps ustavne in institucionalne arhitekture Bosne in Hercegovine. To bo imelo strašne politične, ekonomske in varnostne posledice. Z nekaj že sprejetimi konkretnimi koraki je vladajoča koalicija v RS jasno pokazala, da namerava svoj načrt uresničiti," so navedli.

Spomnili so tudi na to, da so bili na posebni seji Narodne skupščine Republike Srbske 10. decembra lani sprejeti štirje sklepi o prenosu pristojnosti.

"S čimer je zakonodajno telo RS de facto in de jure odločilo izločiti ta entitet iz državnega ustavno-pravnega sistema Bosne in Hercegovine na področjih pravosodja, obrambe, varnosti in neposrednega obdavčevanja. Nadalje je Narodna skupščina RS zadolžila in pooblastila Vlado RS, da izdela nove entitetne zakone o Vojski RS, Obveščevalni službi RS, Sistemih neposrednega obdavčevanja RS, Visokem pravosodnem in tožilstvu RS ter o več kot 130 drugih zakonih in potrebnih predpisih na različnih področjih, s katerimi bo RS ukinila državne zakone in predpise ter jih zamenjala z entitetnimi. Ker niti državna Ustava niti ustava entitete RS, niti državni niti entitetni zakoni ne dopuščajo entitetnim institucijam, da sprejemajo zakonsko veljavne odločitve ali zakone o vprašanjih, ki so že sprejeta in urejena z državno Ustavo ali zakoni, navedena dejanja in odločitve Narodne skupščine RS, sprejete 10. decembra 2021, predstavljajo nezakonito uzurpacijo državne oblasti in kaznivo dejanje zoper ustavni in pravni red države," so poudarili.

Poudarili so, da je država zabredla v politično krizo, ki ogroža mir, in da je zdaj potreben dobro premišljen, robusten in usklajen odgovor samega visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta, Združenih narodov, Združenih držav Amerike, Kanade, Evropske unije in njenih zaveznic v Natu.

"Doslej odsotnost takšnega odziva je le spodbudila ambicije Milorada Dodika in njegove vladajoče koalicije. Posebej skrb vzbujajo izjave uradnikov oblasti v Srbiji, ki so izrazili podporo načrtu vladajoče koalicije v RS. Poleg tega secesionisti iz RS uživajo podporo Rusije, Kitajske, celo nekaterih držav članic EU, kot je Madžarska, katere odprti nacionalizem, ksenofobija in protimuslimanska čustva so zelo izraženi. Namesto odvračanja, nekateri v mednarodni skupnosti le spodbujajo težnje Milorada Dodika po secesiji in njegovo željo, da sčasoma uniči Bosno in Hercegovino kot suvereno državo. Vendar pa obstajajo zelo resni razlogi, zakaj Bosne in Hercegovine ne smemo le ohraniti kot suvereno državo, ampak jo moramo nadalje krepiti," so mnenja.

Na koncu so mednarodnim predstavnikom poslali štiri zahteve, v katerih so med drugim zahtevali usklajen odziv, predvsem usmerjen v odvračanje lokalnih sil destabilizacije in njihovih tujih mentorjev.

Satko Mujagić, eden od organizatorjev protestov, se je spomnil, da je pred 30 leti bil v taborišču.

"Če ne bi bilo mojega očeta in matere, ne bi mogel hoditi, pa tudi enega Srbina, ki je prinesel denar, da so me izpustili. Nato pa so me prisilili, da sem srbskim televizijam rekel, da to ni bil logor. Takrat sem rekel, če preživim, se bom boril za resnico. Jaz to resnico že dolgo govorim. Danes potrebujemo nekaj več kot resnico, moramo spoznati, da iste stvari, ista logika in politika, ki je oblikovala srbsko republiko 9. januarja, ta ista ideologija je še vedno na oblasti, napovedujejo nove vojne. BiH je preživela Vatikan, Madžarsko, Osmansko cesarstvo, preživela je Avstrijo, Srbija je leta 1918 vstopila s vojsko, Srbija je tisto leto zasedla Vojvodino od Madžarske. Leta 1939 je bil oblikovan načrt Cvetković-Maček za delitev BiH. Na ozemlju BiH so potekale bitke proti fašistom. Naša država obstaja veliko dlje, kot obstajajo države EU. Če lahko Bošnjaki živijo v Sandžaku, Madžari v Vojvodini, Albanci v Makedoniji, zakaj ne bi mogli bosanski Srbi v BiH," je dejal Mujagić.