Bruselj brez moči: Če EU ne more ukrotiti Madžarske, kako bo zaščitila BiH pred Hrvaško?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Prihod visokih funkcionarjev Ursule von der Leyen in Antónie Coste v Kijev na obeležitev četrte obletnice ruske invazije je simbolično močno sporočilo podpore Ukrajini. Toda za simboliko ostaja politična realnost. Evropska unija je ponovno pokazala, kako ranljiva je pri sprejemanju strateških odločitev, ki zahtevajo soglasje.

Načrtovani 20. paket sankcij proti Moskvi in posojilo v višini 90 milijard evrov za financiranje ukrajinske obrambe je blokirala Madžarska. Zunanji minister Peter Szijjarto je jasno sporočil, da Budimpešta ne bo dala soglasja, najprej zaradi dvostranskega spora s Kijevom glede nafte, nato pa še kot politično sporočilo o nesoglasju z nadaljnjo eskalacijo sankcij.

To je, skratka, današnji Bruselj, skupnost 27 držav z uradno enakim glasom, a z globoko različnimi interesi, političnimi kulturami in zunanjepolitičnimi prioritetami. V času, ko se globalni odnosi hitro spreminjajo in se varnostna arhitektura Evrope na novo definira, EU vse težje uravnotežuje med načelno politiko in notranjimi blokadami.

Zakaj je to pomembno za Bosno in Hercegovino?

Predvsem zato, ker je Bosna in Hercegovina kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Če Evropska unija ni sposobna premagati blokad znotraj lastnega sistema glede Ukrajine, države, ki se brani pred odprto agresijo, se postavlja vprašanje, kakšno moč in kapaciteto bo imela za zaščito interesov bodočih članic ali kandidatk.

Izkušnja Ukrajine kaže, da lahko ena članica iz lastnih političnih ali dvostranskih razlogov blokira širšo evropsko strategijo. V kontekstu BiH mnogi že vlečejo vzporednice z vlogo Hrvaške, članice EU, ki aktivno sodeluje pri oblikovanju notranjih političnih procesov v BiH, zlasti s poudarjanjem sprememb volilnega zakona v skladu s predlogi HDZ BiH in vodje te stranke, Dragana Čovića.

Strah, ki se pojavlja, je naslednji: ali bo Hrvaška kot polnopravna članica imela položaj, podoben tistemu, ki ga ima danes Madžarska do Ukrajine? Se pravi, ali lahko Zagreb blokira napredek BiH k članstvu, če oceni, da notranji politični procesi v Sarajevu ne potekajo v smeri, ki ustreza interesom HDZ BiH? In kje so tu interesi Bosne in Hercegovine kot države.

EU formalno zagovarja vladavino prava, funkcionalne institucije in spoštovanje suverenosti. Vendar v praksi pogosto izbira pragmatičen pristop, da bi ohranila minimum notranje enotnosti. Toleriranje enostranskih potez držav članic, vključno s pritiski na sosednje države, postaja del politične realnosti.

Zdaj je vprašanje, ali Bruselj zavestno spregleda poteze posameznih članic do BiH oziroma ali ne more preprečiti škodljivega vpletanja Hrvaške v notranje zadeve BiH. Toda odgovor bomo našli tudi, če se spomnimo, da je bila Hrvaška sprejeta v EU brez rešenih mej z BiH. To vsekakor odpira dvom, da uradni Bruselj vendarle ve, kaj počne.

Če EU ni pripravljena jasno ukrepati, ko članica uporablja svoj položaj za uresničevanje partikularnih nacionalnih ciljev do sosednje države, potem vabilo BiH k članstvu zveni manj kot strateška vizija, bolj pa kot politični proces brez jasnih zagotovil.

Kaj se mora BiH iz tega naučiti? Prva lekcija je, da se članstvo v EU ne more graditi na pričakovanju, da bo Bruselj »rešil« notranje spore ali zaščitil BiH pred regionalnimi pritiski. EU deluje na podlagi kompromisa in interesa, ne na idealizirani solidarnosti.

Druga lekcija je, da vsaka nerešena notranja šibkost, od blokiranih institucij do etničnih delitev, postane prostor za zunanje vplive. Če želi BiH preprečiti scenarij, v katerem je njena evropska pot odvisna od volje ene članice, mora zgraditi notranji konsenz o ključnih reformah, brez vsiljevanja rešitev, ki služijo ozkim strankarskim interesom.

Tretja lekcija se nanaša na realnost odločanja v EU: soglasje daje vsaki članici moč veta. To je sistem, ki hkrati zagotavlja enakopravnost, a tudi proizvaja paralize.

Zato je razprava o evropski poti BiH veliko več kot tehnično usklajevanje zakonodaje. Je vprašanje politične zrelosti, sposobnosti pogajanja in razumevanja, da v Bruslju nihče ne ščiti interesov BiH bolje kot sama BiH. Čeprav naši politiki tega ne razumejo tako. Še vedno verjamejo, da bo EU in Bruselj naklonjen naši državi, toda to ni več vera, to je norost. Ker se je treba spomniti, da EU ni sledila sankcijam ZDA proti Miloradu Dodiku!

Prav zato je pomembno spremljati, kaj se dogaja med Kijevom, Budimpešto in Brusljem. V teh odnosih se odraža tudi prihodnost Sarajeva na evropskem zemljevidu.