Brčansko pravosodje je pristransko in diskriminira ljudi

Brčansko pravosodje pravico deli po nacionalnem ključu. Nesrbe preganjajo in kaznujejo za nenevarne stvari, medtem ko svojo pravico čakajo družine 496 žrtev Bošnjakov in Hrvatov v pretekli vojni. Tako so bili na primer obsojeni za udarec po obrazu Mensur Peljto, pripadnik Armije BiH, in Galib Hadžić, policijski inšpektor, ki je dobil dve leti in pol zapora zaradi enega udarca. Sojenja so se izkazala za politično motivirana, pravica pa selektivna. Brčansko pravosodje je polno grozljivih primerov kršenja zakonitosti. Očitno deluje politično in selektivno v svojem delu. Nacionalno se Bošnjake preganja za maltretiranje, medtem ko se Srbom zamolčijo tudi najhujši zločini.

In obsojeni med sodniki

Čeprav je sodišče v Haagu potrdilo udeležbo Branka Pudića, pripadnika interventnega voda policije, ter Monike Simenunović Karan Ilić, v surovih umorih civilov skupaj z zločincem Goranom Jelisićem, imenovanim Adolf, teh podrobnosti iz sodbe haaškega sodišča brčansko tožilstvo ni upoštevalo. Monika je bila obsojena na dve leti in pol zapora, prav toliko kot Bošnjaki, ki so enkrat udarili ujete srbske vojake. Jelisić je bil za nepredstavljive zločine v Brčkem obsojen na 40 let zapora, kar je najvišja izrečena kazen. Sodniki in tožilci haaškega sodišča se s hujšimi zločini niso srečali niti na vzporednem sodišču za Ruando. Zdi se nepojmljivo, da ta dejstva ne zadevajo pravosodja Brčko Distrikta.

POVEZANI TEKSTOVI Brčansko pravosodje v službi zločincev: Sodijo Bošnjakom za udarec, zamolčijo pa dokazane zločine

POVEZANI TEKSTOVI Prvi mož brčanskega pravosodja Kaurinović je odlikovani kapetan Vojske RS

Ni čudno, če se ve, kdo vse dela v brčanskem pravosodju. Patria je dokazala, da je bil eden od brčanskih sodnikov Apelacijskega sodišča distrikta Srđan Nedić obsojen v pravnomočnih sodbah. Nedić je bil obsojen na pet mesecev zapora in eno leto pogojno za krajo gum v Republiki Hrvaški. Nedić je leta 1988 v Pločah ukradel kolo z avtomobila Anke Šunjić in kasneje priznal izvršitev dejanja. To ne pomeni nič, saj je bil Nedić najprej imenovan za sodnika Osnovnega sodišča v Brčkem, osem let kasneje pa za sodnika Apelacijskega sodišča Brčko.

Ko je glavni tožilec postal priča

Damjan Kaurinović, predsednik tega Apelacijskega sodišča v Brčkem, je posebna zgodba. Kot predsednik Velikega sveta Vojaškega sodišča v Bijeljini je med vojno Kaurinović sodil ljudem, ki so bili ujeti kot civilisti, obsojeni na večletne zaporne kazni in, kar je najhuje, ki so bili kasneje med prestajanjem kazni uporabljeni kot "živi človeški ščiti" Vojske Republike Srbske. Od Radovana Karadžića je prejel "Orden Miloša Obilića", ki se podeljuje za dejanja neposrednega vojnega angažmaja. Končno je eden od problematičnih kadrov iz Distrikta Zekerijah Mujkanović, glavni tožilec Brčko DC-ja. V procesu Redžepu Salaju zaradi zločinov proti vojnim ujetnikom se je Mujkanović pojavil kot priča in podal svojo izjavo. Znani brčanski odvetnik Osman Mulahalilović je zahteval izločitev Mujkanovića. Po zakonu bi moral biti tožilec izločen pred začetkom procesa. To je bilo tragično.

Mednarodna skupnost, ki se nenehno zavzema za neodvisno pravosodje, se ne more zavzemati za takšen korumpiran sistem, ki služi vsemu, razen pravici. V Brčkem je na sceni pravosodni apartheid.