Bože pravde

V javnosti se pojavila informacija (vir EuroBlic), da Državno odvjetništvo Republike Hrvaške (DORH) pripravlja obtožnico proti oficirjem Armije Bosne in Hercegovine za zločine nad Hrvati na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.

Zločine na Hrvaškem naj bi Bošnjaki oficirji zagrešili v sestavi JNA leta 1991, očitno pred Združenim zločinskim podvigom, ki ga je vodil Franjo Tuđman.

Morda bi bilo dobro obtožiti tudi tiste Bošnjake, ki so v obdobju 1941–1945 napadali Prvo »demokratično« Hrvaško, ki so jo zgodovina in zahodni zločinci nepravično označili za fašistično, ustaše (tiste, ki so upravljali koncentracijska taborišča, da bi ohranili rasno manjvredne) pa za fašiste. Vse to so dokazi, da so Hrvaška oziroma HDZ zakladniki izvirnih evropskih vrednot, tistih, ki jih je spoštoval tudi sam veliki Hitler.

Pomembno je poudariti, da je v vsakem velikem projektu, ne glede na to, kako čist je, bilo tudi tistih, ki jih imenujemo izdajalci. Seveda Hrvaška ni bila med njimi. To so bili iskreni ljudje, ki jih je vodil poglavnik Ante Pavelić. Iskrenost in zvestobo je bilo mogoče videti na vsakem koraku, zlasti v dejstvu, da je imela prva »demokratična« Hrvaška poleg nacistične Nemčije edina rasne zakone. Zob časa je naciste odnesel v pozabo in velika znanost se je izgubila. Vendar času ni uspelo izvršiti izvršbe nad iskrenimi hrvaškimi evgeniki, ki so leta tavali v izgnanstvu, a so se vrnili v domovino in oživili Drugo »demokratično« Hrvaško ter ustanovili red hrvaških vitezov čuvajev (HDZ).

Vsi vemo, da je pot pravičnikov in mučencev najtežja pot, a HDZ jo je prehodil. Poskušali so svetovni hohštaplerji Hrvaško označiti s sodbami svojih neverujočih sodišč, a ne bodo mogli, dokler so hrvaški vitezi. Hrvaška ima svoje sodišče »časti«, ki sodi na podlagi hrvaštva (z božjo milostjo podeljen status) in pred hrvaško roko pravice ne bo ušel nihče. Morda bi Hrvaška Bošnjakom odpustila izdajo, če se ne bi naslajali po sramotni in lažni sodbi t. i. Haškega sodišča. Zdi se, da ni drugega, kot spomniti Bošnjake na milost, ki jim jo je Hrvaška izkazala z izvajanjem agresije nanje. Tega ni storil Prvi Hrvat, razsvetljenec in ustanovitelj Druge »demokratične« Hrvaške, doktor vseh znanosti Franjo Tuđman, da bi Bošnjaki pozabili, temveč da si dobro zapomnijo in cenijo njegovo milost. Ti drzniki, ki so pozabili, bodo pokorili svoje grehe proti Hrvaški in Herceg Bosni (v kateri je rojstni kraj poglavnika – sveta hrvaška zemlja), torej grehe proti Bogu.

Če bi ta tekst napisal profesor vseh znanosti Nino Raspudić, bi bil isti Uvod v nacionalno zgodovino obeh »demokratičnih« Hrvašk.

Če se Bošnjaki po naključju spomnijo, da bi tudi oni morali napisati nacionalno zgodovino, bi morali tudi potegniti poteze, ki jih bo mogoče šteti za zgodovinske. V tem smislu morajo odgovoriti temu sodišču »časti« Hrvaške in zahtevati dokaze za njihove trditve, vse tiste, za katere se ugotovi, da so krivi – kaznovati v Bosni in Hercegovini. Kot nas naši »dobri« sosedje učijo, da samo norček izroča svoje državljane. Tako ponižanje in postavljanje pod vprašaj mednarodnega ugleda si ne dovoljujejo velike države, kot so Amerika, Rusija, Kitajska, Velika Srbija, zlasti pa Velika Hrvaška.