Bošnjaško vodstvo se je obrnilo vase, pozabili so na državo in narod

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, mag. Zijad Bećirović, je izjemen poznavalec lokalnih političnih razmer, analize, ki jih izvaja Inštitut pod njegovim vodstvom, pa se vedno izkažejo za pravilne.

V intervjuju za novinarsko agencijo Patria Bećirović govori o gospodarski krizi v BiH, političnih namenih srbskega premierja ter odnosu med BiH in Turčijo.

PATRIA: Nedavno ste bili eden od panelistov na Regionalni poslovni konferenci v Beogradu, kjer so sodelovali tudi predstavniki podjetij iz BiH. Kakšen je vaš vtis po pogovorih z njimi? Kaj je tisto, kar predstavlja oviro za hitrejši razvoj gospodarstva v BiH?

BEĆIROVIĆ: Morda je ilustrativno bilo mnenje enega visokega tujega uradnika, ki je dejal, da voditelji v BiH mislijo, da ima BiH pljučnico, v resnici pa ima raka. To mnenje govori o kompleksnosti situacije v BiH in gospodarstvu, ki stagnira s tendenco nazadovanja. Tam se ne prepozna nobena sistemska politika in rešitve, ampak je vse prepuščeno spretnosti in spretnosti menedžerjev, od katerih mnogim kljub okoliščinam uspe ustvariti izjemne rezultate.

Glavna ovira je v tem, da politiki niso ustvarili ugodnega poslovnega okolja, ampak vladajo kriminal in korupcija. Politiki namesto da bi olajšali poslovanje, ga zelo pogosto otežujejo, da ne govorimo o pojavi „reketiranja“ poslovnežev, o katerem morajo večinoma molčati. Nove kadrovske rešitve za premierja FBiH in Svet ministrov BiH ne ponujajo upanja, da se lahko situacija spremeni na bolje. Podobna je situacija tudi z Vlado RS in premierko Željko Cvijanović. Premier Fadil Novalić svoj program temelji na varčevanju, ne na spodbujanju potrošnje. Potrošnja je tista, ki lahko spodbudi dodatne gospodarske aktivnosti, varčevanje pa bo umrtvilo že tako oslabelo gospodarstvo. Povečanje potrošnje je bilo ključno, da so ZDA izšle iz krize. Mesto premierja je mesto menedžerja, vendar ne na način, kot ga želijo prikazati.

Razlika je med menedžerjem tovarne in menedžerjem podjetja, še posebej multinacionalnega. Menedžer tovarne potrebuje lokalne izkušnje, kar je v Novalićevem primeru, to pa je daleč od tega, kar Federacija BiH potrebuje v prihodnjem obdobju. Vlada FBiH je multinacionalka. Novalić se je v svoji poslovni karieri večinoma ukvarjal s posojili, pri katerih skorajda ni tveganj. Program ni vizionarski, kadrovske izbire dajejo občutek, da gre za imenovanje občinskih uradnikov, ne premierov in ministrov, razen posameznih izjem. Bošnjaško vodstvo se je obrnilo vase in s tem pozabilo na državo in narod. Očitno se niso naučili lekcij iz vladavine Zlatka Lagumdžije. To je lahko nevarno in ima lahko dolgoročne posledice.

PATRIA: Imeli ste tudi srečanje s premierjem Aleksandrom Vučićem. O čem ste se pogovarjali?

BEĆIROVIĆ: Premier Vučić je zavezan k temu, da Srbijo spodbudi in zagotovi boljšo prihodnost njenih državljanov. Vendar je Srbijo zelo težko spodbujati, kot tudi celotno regijo, saj se na vse možne načine poskušajo ohraniti položaji obstoječih oligarhij in struktur, ki želijo zabetonirati obstoječe stanje. Vučić je predan regionalnemu sodelovanju in skupnemu nastopu na tretjih trgih podjetij iz regije ter večji integraciji regije v mednarodnem prostoru.

To je v svetovnem merilu majhen prostor, zato je nujno povezovanje za nastop na tretjih trgih in splošno povezovanje in sodelovanje. To je lahko dodaten spodbujevalec sprostitve odnosov v regiji, gospodarskega sodelovanja in povezovanja ter izboljšanja življenjskega standarda državljanov.

PATRIA: Je po vaši oceni Srbija le deklarativno pripravljena pomagati BiH ali gre za resnično željo, da bi se države Zahodnega Balkana čim prej pridružile EU?

BEĆIROVIĆ: Regija in svet nista več izolirana. Uspeh ene države je uspeh tudi sosedov. Mislim, da je Vučić popolnoma zaveden položaja Srbije, ki je imela v bližnji preteklosti priložnost biti izolirana, in prav to je lekcija za Srbijo, da je izolacija prinesla neizmerno škodo Srbiji, zato vlagajo velike napore v regionalno sodelovanje, ki je ena od prioritet njegove politike in test za približevanje EU.

PATRIA: Menite, da bo Srbija pred BiH postala članica EU, ali se bo to zgodilo istočasno, ne glede na to, da sosednja država prednjači pri izpolnjevanju pogojev EU?

BEĆIROVIĆ: Na žalost, ob spremljanju situacije znotraj EU in uradnega Bruslja nisem prepričan, da bo kmalu prišlo do širitve. Vendar je za obe državi pomemben proces pridruževanja, ki omogoča mobilizacijo večine sil v državi k doseganju cilja polnopravnega članstva v EU. Morda je proces pridruževanja celo pomembnejši od samega članstva, saj bo uskladil in utrdil države ter ustvaril popolnoma novo pozitivno okolje znotraj samih držav.

Erdogan je prebral dvojne igre vrha bošnjaške politike

PATRIA: V Ljubljani ste se srečali tudi s turškim predsednikom med njegovim obiskom v Sloveniji. Ste se pogovarjali o BiH in odnosu Turčije do naše države? Kaj vam je povedal turški predsednik?

BEĆIROVIĆ: Turški predsednik Erdogan je kot voditelj pokazal izjemne namere, da pomaga BiH in regiji. Vendar se lahko opazi, da počasi prihaja do postopnega ohlajanja turškega zanimanja za BiH. To se je videlo že pred začetkom volilne kampanje v BiH, saj ni poslal nobene podpore Bakirju Izetbegoviću, celo odpovedal je svoj obisk v BiH pred začetkom volitev, kjer naj bi odprl odsek avtoceste.

To je mogoče razumeti, saj vrh bošnjaške politike in del uleme IZBiH igra dvojno igro, v kateri so uradno navidezno z Erdoganom, na drugi strani pa so s srcem in dušo z njegovim glavnim nasprotnikom Fethullahom Gülenom. To se je nekoč prikrivalo, zdaj pa je to postalo povsem jasno tudi turškemu državnemu vodstvu.

Vrh SDA je spretno blefiral volivce, da ima podporo Erdogana. To ni prvič, da vrh SDA koketira s parastrukturami, to je konstanta politike te stranke. K temu prispeva tudi dejstvo, da se Bakir Izetbegović kot vodja države kandidira za predsednika SDA, kar je v nasprotju z demokratično prakso. Erdogan je takoj, ko je bil izvoljen za predsednika Turčije, zapustil članstvo v stranki AKP, čeprav je njen ustanovitelj in nesporni voditelj, medtem ko imamo v primeru Izetbegovića obraten primer.

 

To bo povzročilo nepredvidljive posledice BiH, predvsem pa bošnjaškemu narodu. Še en podatek je ilustrativen. Imamo dejansko situacijo, v kateri Aleksandar Vučić prevzema glavno aduta vrha SDA, to je islamsko-arabski svet, s katerim Vučić razvija tesne odnose, še posebej, ker pripelje arabske investitorje, česar SDA v zadnjih 25 letih večinoma ni uspelo.

Bošnjaško vodstvo ima ogromno odgovornost, da BiH ne vleče v interesne sfere najmočnejših, ampak da najmočnejše države veže za idejo BiH. Enostranska politika, ozko strankarska ali osebna, ni dobra za BiH, pa tudi za prijatelje BiH, ki so takrat omejeni in limitirani v svoji podpori. V odnose velikih sil se BiH, kaj šele bošnjaško politično vodstvo, ne bi smelo mešati, kaj šele zavzemati enostransko politiko ali še huje, voditi dvojno politiko.

Sedanje vodstvo bi moralo spremeniti politiko, saj včasih tudi najmočnejšim posrednik in mediator za velike interese potreben.