Bošnjaški politiki molčijo: Dodik s pogovorom o vojaški lastnini napoveduje blokado poti BiH v NATO

Zadnji korak k članstvu v Natu, oziroma aktiviranje akcijskega načrta za članstvo (MAP), so pravzaprav odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na nepremičninsko vojaško lastnino, piše novinarska agencija Patria.  

To pomeni, da se ta vpiše kot državna lastnina.

V zadnjem času, saj bo junija 2016. na vrhu Nata obravnavano vprašanje aktiviranja MAP-a za BiH, predsednik RS in vodja SNSD-a vse bolj oživlja Banjaluški sporazum, ki so ga marca 2012 podpisali predsedniki SNSD, SDS, SDP BiH, SDA, HDZ BiH in HDZ 1990.

Banjaluški sporazum predvideva, da se vsa lastnina, ki ni nujna za opravljanje oblasti institucij BiH, dodeli entitetam in nižjim ravnem oblasti, da se perspektivna vojaška lastnina vpiše na Ministrstvo za obrambo BiH, vse ostalo pa se vpiše na entitete in občine.

Toda po Banjaluškem sporazumu, ki nikoli ni zaživel, je konec leta 2014 med oblikovanjem oblasti v koalicijskem sporazumu, ki so ga podpisali SDA, DF, HDZ BiH in Zveza za spremembe, navedeno, da so podpisniki soglasni, da se v čim krajšem roku izvede vpis 63 lokacij na državo BiH. S tem je Banjaluški sporazum, ki ga zdaj predsednik RS Milorad Dodik poskuša obuditi iz mrtvih, razveljavljen. 

Dodik je v petek (25. decembra) v oddaji na TV Pink izjavil, da želi SDA destabilizirati Republiko Srpsko in da v isto smer gre sporazum, ki so ga podpisali predstavniki Zveze za spremembe, SDA in Demokratske fronte.

Dodik nadalje opozarja, da sporazum, ki so ga podpisali voditelji več strank iz RS, vključno s predsednikom PDP-ja Mladenom Ivanićem, s predsednikom SDA Bakirjem Izetbegovićem, predvideva, da se bo vojaška lastnina v prihodnje vpisovala na raven BiH, na čemer je vztrajal že prej tudi nekdanji visoki predstavnik v BiH Paddy Ashdown, čemur pa se SNSD upira.

-Sporazum o državni in vojaški lastnini, ki je bil podpisan pred petimi leti, so razdrli tujci v BiH. Ta sporazum je omogočal, da BiH reši vprašanje državne lastnine in deblokira MAP, je dejal Dodik.

Pogovor o vpisu vojaške lastnine je že 11 let eno od ključnih političnih vprašanj, glede katerega se stranke ne morejo dogovoriti in začeti postopka vpisa.

Svet za uresničevanje miru je že leta 2004 pozval bh. oblasti, naj najdejo rešitev za vprašanje državne lastnine. Nato je bila ustanovljena Komisija za državno lastnino z nalogo, da izdela merila za ugotavljanje državne lastnine in njeno porazdelitev med BiH, entitetami in Brčko distriktom.

Leto kasneje je takratni visoki predstavnik Paddy Ashdown sprejel zakone na državni in entitetni ravni, s katerimi je začasno prepovedal prenos državne lastnine.

Banjaluški sporazum iz leta 2012 predvideva, da se vsa lastnina, ki ni nujna za opravljanje oblasti institucij Bosne in Hercegovine, dodeli entitetam in nižjim ravnem oblasti, da se perspektivna vojaška lastnina vpiše na Ministrstvo za obrambo BiH, vse ostalo pa se vpiše na entitete in občine. Ustavno sodišče BiH je sprejelo sodbo, da državna lastnina pripada državi BiH ter da RS nima pristojnosti nad to lastnino.

V letu 2013 je bila sprožena pobuda za sprejetje zakona o razpolaganju z nepremičninsko vojaško lastnino, vendar osnutek zakona nikoli ni bil sprejet.

Da bi bil MAP aktiviran, je nujno zaključiti postopek vpisa perspektivne vojaške lastnine, nadaljevati sodelovanje v vojaških mirovnih misijah po svetu, pa tudi zaključiti postopek reševanja presežkov orožja in streliva. Sodeč po zadnjih izjavah Dodika, bo storil vse, da s poudarjanjem vpisa vojaške lastnine, ne na državo, ampak na entitete, prepreči pot BiH v NATO, za kar je predpogoj prav odmrznitev MAP-a. Bošnjaški politiki za zdaj molčijo.