Bošnjaška kulturna skupnost je spremila ime in logotip: Ime 'Preporod' je bilo izpuščeno, za odločitvijo stojita Kodrić in Filandra

(Patria) - Skupščina Bošnjaške kulturne skupnosti „Preporod“, temeljne in najstarejše kulturne organizacije Bošnjakov, oziroma bošnjaške kulturne matice in svetovne kulturne skupnosti bošnjaškega naroda s tradicijo od leta 1903, je na seji, ki je potekala 28. 9. 2024. leta v Travniku, sprejela Odločitev o modifikaciji naziva Bošnjaška kulturna skupnost „Preporod“ v naziv Bošnjaška kulturna skupnost. Sanjin Kodrić je predsednik bivšega Preporoda, medtem ko je Šaćir Filandra bil predsednik Skupščine ukinjenega Preporoda.

Odločitev je bila sprejeta s plebiscitarno podporo članov Skupščine z namenom nadaljnjega institucionalnega razvoja Bošnjaške kulturne skupnosti, primerno doseženi stopnji institucionalne razvitosti in v skladu z nadaljnjimi potrebami institucionalnega razvoja Bošnjaške kulturne skupnosti, kot tudi celotne kulture in identitete Bošnjakov in Bosne in Hercegovine kot celote. Z sprejetjem te odločitve je bil naziv Bošnjaške kulturne skupnosti natančneje določen na način, ki jasno opredeljuje njeno resnično, generično ime ter eksplicitno izraža bistvo zgodovinskega in sodobnega obstoja te institucije – institucionalno pripadnost bošnjaškemu narodu, skupnost kot obliko institucionalnega organiziranja in institucionalni odnos do celote Bošnjakov kot naroda ter institucionalno ukvarjanje s kulturo Bošnjakov kot temeljno identitetno vsebino. Z odločitvijo je bil, po več podobnih preteklih prizadevanjih v zadnjih 20 letih, rešen problem ustreznega poimenovanja Bošnjaške kulturne skupnosti kot institucije, ob upoštevanju njene 121 let dolge in zapletene zgodovine ter vseh dosedanjih transgeneracijskih dosežkov, kot tudi nujnost njenega nadaljnjega institucionalnega profiliranja v sedanjosti in prihodnosti.

Bošnjaška kulturna skupnost je pravni naslednik niza svojih institucionalnih predhodnic in pravnih prednikov – najprej društva „Gajret“, ustanovljenega leta 1903, društva „Narodna uzdanica“, ustanovljenega leta 1924, ter enotnega Muslimanskega kulturnega društva „Preporod“, nastalega leta 1945 z združitvijo društev „Gajret“ in „Narodna uzdanica“, pa tudi več drugih kulturnih, prosvetnih in podobnih organizacij takratnega muslimanskega naroda, ki so bile združene v takratno Muslimansko kulturno društvo „Preporod“ kot vseobsegno in krovno organizacijo kulture Muslimanov / Bošnjakov tega časa. V specifičnih družbeno-političnih okoliščinah danega zgodovinskega trenutka je bilo delo Muslimanskega kulturnega društva „Preporod“ prepovedano in prekinjeno leta 1949, obnovljeno pa z demokratičnimi spremembami leta 1990, takrat pod imenom Kulturnega društva Muslimanov „Preporod“. V skladu z odločitvijo Prvega bošnjaškega sabora z dne 28. 9. 1993. leta o obnovi narodnega imena Bošnjak, za kar se je zavzemalo prav Kulturno društvo Muslimanov „Preporod“, je bilo Kulturno društvo Muslimanov „Preporod“ leta 1995 uradno preimenovano v Kulturno društvo Bošnjakov „Preporod“, leta 1997 pa v Bošnjaško kulturno skupnost „Preporod“, kot v tistem trenutku primernejši naziv za temeljno in najstarejšo organizacijo kulture Bošnjakov, oziroma kot izraz do takrat doseženega razvoja institucije.

V skladu z zgoraj navedenim, naziv Bošnjaška kulturna skupnost kot generični in bistveni naziv zajema vsa dosedanja imena te institucije, od „Gajreta“, preko „Narodne uzdanice“ do „Preporoda“, vključno z vsemi drugimi kulturnimi, prosvetnimi in podobnimi organizacijami, ki so po letu 1945 združene v takratno Muslimansko kulturno društvo „Preporod“. Kakor tudi nazivi „Gajret“ in „Narodna uzdanica“ ter vsi drugi nazivi organizacij, ki so institucionalne predhodnice in pravni predniki današnje Bošnjaške kulturne skupnosti, tudi naziv „Preporod“ ostaja še naprej pravno zaščiten tako v domačem kot v mednarodnem pravnem prometu, pri čemer se bo za zagotovitev kontinuitete in vidnosti tam, kjer je to potrebno, naziv „Preporod“ ohranil ter še naprej uporabljal v vseh primerih, kjer za to obstajajo upravičeni razlogi (npr. Zbor „Preporod“, Ansambel narodnih pesmi in plesov „Preporod“, Folklorni ansambel „Preporod“ ipd.), kakor tudi v nazivih posameznih organizacijskih enot Bošnjaške kulturne skupnosti (Galerija „Preporod“, RTV „Preporod“, Planinsko društvo „Preporod“ ipd.). Zato je naziv Bošnjaška kulturna skupnost hkrati tudi vseobsegna tako v zgodovinskem smislu kot v smislu možnosti nadaljnjega širjenja institucionalnih kapacitet in okvirjev Bošnjaške kulturne skupnosti.

Sestavni del procesa modifikacije naziva Bošnjaška kulturna skupnost „Preporod“ v naziv Bošnjaška kulturna skupnost je tudi sprememba logotipa institucije, saj obstoječi logotip (ime „Preporod“ napisano s stilizirano podobo pavana) s svojo verbalno vsebino postane neprimerljiv. Namesto dosedanjega logotipa se obnavlja logotip društva „Gajret“ kot najstarejše institucionalne predhodnice in prvega pravnega prednika Bošnjaške kulturne skupnosti, z nujnimi modifikacijami oziroma prilagoditvami glede na nov naziv in sodobne oblikovalsko-grafične standarde. S sodobno obnovo tega sicer simbolično zelo pomembnega logotipa in vizualno identiteto se institucionalno v celoti zaokroži zgodovina Bošnjaške kulturne skupnosti in dodatno utrdi institucionalna tradicija od ustanovitve društva „Gajret“ leta 1903 naprej. Pri tem se, prav tako za zagotovitev kontinuitete in vidnosti tam, kjer je to potrebno, prejšnji logotip z imenom „Preporod“ ohrani v vseh primerih, kjer za to obstajajo upravičeni razlogi (npr. Zbor „Preporod“, Ansambel narodnih pesmi in plesov „Preporod“, Folklorni ansambel „Preporod“ ipd.), kakor tudi v nazivih posameznih organizacijskih enot Bošnjaške kulturne skupnosti (Galerija „Preporod“, RTV „Preporod“, Planinsko društvo „Preporod“ ipd.).

Poleg tega, da predstavlja bistven korak k nadaljnjemu institucionalnemu razvoju Bošnjaške kulturne skupnosti, so z modifikacijo naziva rešena tudi posamezna praktična vprašanja (kot na primer v javnosti pogosto prisotno mešanje in izenačevanje Bošnjaške kulturne skupnosti „Preporod“ in Islamskih informativnih novic Preporod kot glasila Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ipd.), kakor tudi druga pomembna vprašanja.

Modifikacija naziva je bila simbolično izvedena na obletnico Prvega bošnjaškega sabora, ki je potekal 28. 9. 1993. leta v Sarajevu, in tako je bil tudi na ta način poudarjen zgodovinski pomen odločitve o obnovi narodnega imena Bošnjak, ki je bila sprejeta prav na Prvem bošnjaškem saboru, z vso zavednostjo o temeljnosti ustreznega poimenovanja, kar je bilo posledično uporabljeno tudi pri poimenovanju Bošnjaške kulturne skupnosti kot take.

O modifikaciji naziva Bošnjaška kulturna skupnost bo javnost, pristojne organe in vse druge relevantne institucije obveščena, pri čemer se bo proces tranzicije v zvezi z modifikacijo naziva izvedel v predvidenem roku, vključno s podružnicami in drugimi organizacijskimi enotami Bošnjaške kulturne skupnosti doma in v tujini, je sporočeno iz BZK.