Bošnjaki v Palestini: Za strani ugnjetenih se je boril tudi pokojni Nijaz Duraković!

Bošnjaki in Hercegovci že dneve protestirajo proti zadnjemu valu nasilja v Gazi, a malo je znano, da je bošnjaška intelektualna elita in Bošnjaki kot narod že od prej vzdrževali stike s Palestino, nekateri Bošnjaki pa so tudi življenja dali branijoč sveta mesta islama v Palestini, javlja bh. novinska agencija Patria (NAP).

Med svojo večdesetletno borbo so Palestinci vedno imeli podporo Bošnjakov, malo je znano, da so nekateri izmed bh. politikov v svoji mladosti odhajali v ta del sveta z namenom podpreti odpor ugnjetenega naroda. Med njimi je najbolj znan pokojni Nijaz Duraković, bivši vodja Socialdemokratske stranke (SDP) in univerzitetni profesor.

On je že v 70. letih prejšnjega stoletja bil v Palestini in se je pridružil Palestinskemu gibanju odpora, ki ga je vodil pokojni Jaser Arafat. Sam Arafat je kasneje vzdrževal tesne stike z BiH in Bošnjaki. Za svoj angažma v Palestini bi profesor Duraković danes v Bosni in Hercegovini bil kazensko preganjan, glede na to, da je v BiH na veljavi zakon, ki državljanom naše države prepoveduje odhod na tuja ratišča.

O odhodu profesorja Durakovića v Palestino danes malo kdo govori, še manj pa se ve. Skope informacije o tem imajo celo njegovi bivši najbližji sodelavci, kot je Ešref Kenan Rašidagić, ki je profesorju Durakoviću leta bil asistent na Fakulteti za politične vede v Sarajevu.

- Profesor je bil v Palestini, to lahko potrdim, vendar o svojem angažmaju mi nikoli ni govoril – je dejal Rašidagić za Patrijo. Prav tako je znana zgodba, ki jo je pred nekaj leti objavil „Dnevni avaz“ o odhodu Bošnjakov v Palestino leta 1948.

Ameriški list „San Francisco Sentinel“ je objavil zgodbo izraelskega avtorja Seta Frencmana (Seth J. Frantzman), sicer strokovnjaka za arabska-izraelska vprašanja, ki je odkril, da se je leta 1948 skupina bosanskih muslimanov borila na strani Palestincev v obrambi Jeruzalema.

Zapisi o Bošnjakih, ki so branili Jeruzalem v vojni, po kateri je država Izrael, po mednarodnem priznanju, dobila ozemlje, obstajajo v listih, ki so v tistem času izhajali v Izraelu, pa tudi v arabskih državah. Tako je „Palestinian Post“ pisal o tem, kako je novinar in dopisnik tega lista Emilo Traubner, nekaj mesecev po spopadih na ratišču pri Jafi, našel dnevnik nekega Jusufa Begovića s Pala pri Sarajevu. V dnevniku je podrobno opisoval dejavnosti in boj proti izraelskemu okupatorju.

- Nas 35 bosanskih muslimanov bomo prvi, ki bomo z džihadom branili Jeruzalem in osvobodili Tel Aviv – je takrat napisal Begović v svojem dnevniku.

En članek izraelskih novin navaja, da je samo v aprilu tistega leta 1948 skoraj 200 Bosancev prispelo v Bejrut in se prijavilo v palestinske vrste. Kljub temu se jih je na koncu manjše število znašlo na bojišču zaradi težkega političnega položaja in neenotnosti arabskih sil, zato so bili mnogi vrnjeni v Sirijo.

Listi navajajo več bitk, od katerih je eden ključnih poskus prekinitve obleganja Jeruzalema, v katerih so prostovoljci iz BiH sodelovali med vojno. Ni povsem jasno, kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so preživeli vojno. Eden izmed njih, Kemal Rustemović, kot je navedeno na podlagi njegove izjave enemu listu, se je naselil v Libanonu, kjer je postal častnik tamkajšnje vojske in njihov državljan.

Frencman domneva, da je del prostovoljcev odšel v Združene države Amerike in Avstralijo, vendar glede na to, da je večina teh oseb „že zdaj verjetno v devetdesetih letih, je to težko preveriti“.

Obstaja tudi zgodba, katere resničnost je težko preveriti, omenja pa se med maloštevilnimi, ki so karkoli vedeli o teh dogodkih, da se je skupina Bošnjakov, ki so branili Jeruzalem, po vojni naselila v Egiptu.

Obveščevalne službe Jugoslavije so to izvedele, zato je domnevno ena izmed prvih zahtev Josipa Broza Tita takratnemu predsedniku Egipta Naserju – v času, ko so se dogovarjali o oblikovanju Gibanja neuvrščenih – bila, da se ti Bošnjaki vrnejo v Jugoslavijo. Domnevno je Naser poslušal Tita in vse tiste, ki jih je uspel najti, izročil Jugoslaviji, nakar se jim je izgubila vsaka sled, navaja članek, ki ga je pred nekaj leti objavil „Avaz“, poroča NAP.