Bošnjaki, Srbi in Hrvati?

V zadnjem času me ljudje ustavljajo in sprašujejo: ˝Profesor, kaj se dogaja, ali bo spet vojna?˝ Sam ne vem, kaj naj odgovorim - včasih mislim, da bo, včasih, da ne.

Dugo sem razmišljal in odgovor je postal zelo jasen. Dvadeset let se govori o treh narodih, o njihovih razlikah, o vseh slabih stvareh, ki so si jih storili. Govori se o barvah, s katerimi so bili pobarvani, tako da so nekateri zeleni, nekateri modri, nekateri pa rdeči. Kaj čmo, ljudje imajo radi, da je pisano.

Nekateri od njih verujejo v Alaha, nekateri v Boga, nekateri pa niti ne.

Eni govorijo bosansko, drugi srbsko, tretji hrvaško, spet večina pa srbohrvaško.

Eni pišejo v latinici, drugi v cirilici, nekateri uporabljajo obe pisavi, nekateri celo berejo obe pisavi, a so pismeni le v eni. Na koncu so tisti, ki so pismeni, in tisti, ki so nepismeni.

Nekateri so podeželani, nekateri mestni, nekateri pa »rurbani«, če jih opazujemo po izvoru in svetovnem nazoru.

Resnica je, da v Bosni in Hercegovini živijo Bošnjaki, Srbi in Hrvati. Vendar so to le okvirne razlike, ki tvorijo osnovo za identifikacijo veliko pomembnejših razlik, na katere se bomo osredotočili v nadaljevanju.

Glede na spol in starost med Bošnjaki, Srbi in Hrvati ločimo dve kategoriji ljudi – politike in ostale.

Glede na zaposlitev se delijo na politike, upokojence in brezposelne.

Glede na poštenost se ljudje v BiH spet delijo na politike in kriminalce.

Politikov je nekaj tisoč, z družinami okoli 300 tisoč, ostalo so sami goli kriminalci, lenuhi in druge kategorije, opisane z negativnimi epitetami.

Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je kriminalcev več milijonov. Njihova imena so zabeležena v različnih kriminalističnih evidencah, npr. v bazah podatkov Zavoda za zaposlovanje, Ministrstva za begunce in razseljene osebe, različnih veteranskih združenj, seznamih pogrešanih itd.

Glede na možnosti se delijo na tiste, ki so na oblasti, in tiste, ki so na ulici, glede na bogastvo – na bogate in revne.

Bošnjaki, Srbi in Hrvati se delijo tudi na ČISTE in NEČISTE. Zadnja delitev je najpomembnejša pri odgovarjanju na vprašanje s začetka tega besedila. Kdo so ČISTI in kdo so NEČISTI? Razlike so subtilne, a zelo pomembne. Od daleč, na obzorju, ni mogoče ločiti prvih od drugih, šele ko se neopazen opazovalec približa, da jih ne prestraši, da ne posumijo in ne spremenijo svojega naravnega vedenja, jih je mogoče ločiti.

Pri ČISTIH so oblačila, obutev in nakit z znamkami Donna Karan, Christian Dior, Alberta Ferretti, Moschino, Gucci, Prada, Camel, Rolex, Omega, Breitling, Brioni, Versace in podobno. Hkrati so NEČISTI uniformirani, saj imajo na svojih oblačilih, obutvi in nakitu napis Made in China.

Vendar opazovanje ni dovolj, da bi ugotovili, ali je posameznik ČIST ali NEČIST, potrebno je tudi poslušati govorico. ČISTI uporabljajo izraze, kot so: službeni avtomobil, mobilni telefon, potovanje, nadomestilo za delo v komisiji, stimulacija, proračun, članstvo v upravnem ali nadzornem odboru, direktor/ica, svetovalec/ka, minister/ica, predsednik/ca, prenova, 100+ kvadratov stanovanjskega ali poslovnega prostora (odvisno, kaj koga muči), in druge besede, zapisane v »svetih knjigah«.

Na drugi strani NEČISTI uporabljajo izraze, kot so: drago, nimam, računi, plača, na obroke, brezposeln, podnajemnik, posojilo, dal Bog itd.

Ko opazujemo začasne in sezonske migracije, ČISTI migrirajo v Pariz, Barcelono, Washington, Antalyo, Azurno obalo, Bahame, Kajmanske otoke, London in druge pustolovske destinacije, do katerih pridejo z letali ali luksuznimi ladjami. NEČISTI, pametno, nikamor ne migrirajo, morda do kakšne destinacije, do katere se da priti peš.

V takšnih razmerah, ki jih ustvarjajo NEČISTI, je težko ostati ČIST in pri tem ohraniti zdravje. Celo ko pogledamo spomenike kulture, recimo pokopališča in grobišča, je na stotine tisoč spomenikov NEČISTIM, le redko pa ČISTIM, celo prisiljeni so najti mir na dvorišču kakšne mošeje, cerkve ali v zasebnem aranžmaju na oddaljenem mestu.

Če upoštevamo ključne zgodovinske/zgodovinske/povijesne dogodke, so NEČISTI pobrali vso slavo, ta je tako velika, da se je morala izraziti s kolektivnimi izrazi, kot so padli borci, mučeniki, civilne žrtve vojne, medtem ko so ČISTI prisiljeni, da so poimensko nagrajeni z bedo: Zlati liljan, Značka zlate policije, Red Nemanjića, Red hrvaškega trolista. Med njimi so tudi tisti, ki so imeli srečo, da so prejeli več odlikovanj, kar jim pomaga živeti z duševno bolečino. Vendar so se tudi mnogi NEČISTI, poleg slave, ki so si jo prisvojili, okitili z odlikovanji, s čimer so ČISTI dodatno ponižani.

Poniževanju nikoli konca – ČISTI se še danes borijo, jemljejo državne vire, zapolnjujejo delovna mesta, privatizirajo, gradijo in se na druge načine znajdejo, ker so NEČISTI popolnoma nezainteresirani za kakršno koli pozitivno družbeno dejavnost. Zanje je zanimiva le priložnost, da znova zgrabijo kolektivno slavo, zato se veselijo nove vojne in dodatnih ponižanj ČISTIH. Šli so celo tako daleč, da so ustanovili institucijo državnega tožilstva in sodišča, preko katerih napadajo ČISTE, napadajo njihovo pošteno pridobljeno premoženje, poskušajo jih prepričati, da je vojna edini izhod.

Malo je ČISTIH, ki se uprejo oportunizmu NEČISTIH, ki želijo vojskovati. Črno se nam piše, če bodo NEČISTI nadaljevali s lažmi, z montiranimi procesi, z postavljanjem pod vprašaj nepotizma, korupcije, zlorab, pranja denarja in drugih legalnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo ČISTI.