Bosna – kljub vsemu: Mladi podjetniki se vračajo v domovino in se borijo z birokracijo

SARAJEVO, (Patria) - V besedilu švicarskega dnevnika Neue Zürcher Zeitung je bilo veliko prostora namenjenega Bosni in Hercegovini. Avtor ugotavlja, da je »BiH najbolj zapletena država Zahodnega Balkana«, zlasti ko želite ustanoviti podjetje.

Besedilo, ki ga povzema Deutsche Welle, se začne z opisom prejšnje dejavnosti mlade Bosanke. Do pred petimi leti je po telefonu v nemščini prodajala naročnine za Sky TV. Čeprav se imenuje Alisa Mujkanović, se je pri delu predstavljala kot Johana Neumayer. Ker je v Münchnu hodila v osnovno šolo, sta ji nemščina z bavarskim naglasom in lažno nemško ime pomagali prodati več naročnin.

Tega ne počne več, pred petimi leti pa je prekinila tudi študij, da bi začela zasebno podjetje, piše Neue Zürcher Zeitung in nadaljuje: »Od takrat iz domače volne in bosanskega lesa izdeluje spominke, igrače, nakit, okraske. Obrti se je naučila od matere. Medtem sta si zamenjali vlogi. Mati namreč, tako kot še deset delavk, dela doma zanjo. 'Posel gre dobro, od tega se da živeti,' pravi Alisa Mujkanović. Celo razmišlja o začetku izvoza svojih izdelkov.«

Avtor besedila opisuje uspeh majhnega podjetja »Bogda«, ki je v Visokem celotno nadstropje zasebne hiše spremenilo v delavnico in katerega prodajna uspešnica je ovčka iz volne.

»Uspešni mladi podjetniki in Bosna in Hercegovina, to najpogosteje ne gre skupaj. Ta balkanska država najpogosteje pade v oči po negativnih gospodarskih kazalnikih. Brezposelnost je 18 odstotkov, med mladimi pa kar 50 odstotkov. Obstajajo ocene tudi z veliko višjimi odstotki. Nihče ne ve povsem natančnih številk. Vse manj Bosancev vidi svojo prihodnost v državi, ki je od vojne, končane leta 1995, etnično razdeljena. Državni aparat, nastal na podlagi Daytonskega sporazuma, je preveč okoren in neučinkovit. Vsakemu podjetniku meče polena pod noge.

»Doing-Business-Ranking« Svetovne banke kaže, da je BiH za sosednjimi državami. Zato mnogi mladi in visokokvalificirani strokovnjaki obračajo hrbet tej večnacionalni državi. Alisa Mujkanović je hvalevredna izjema,« piše švicarski časnik, povzema DW.

»Vsak dan razmišljam o vrnitvi v ZDA, vendar ne obupam zlahka«

V besedilu je naveden še en uspešen primer, človeka v Alisini bližini, ki je prav tako začel svoje podjetje. Dženan Hodžić na 2.000 kvadratnih metrih zemlje, ki pripada tašči, in 8.000 kvadratnih metrih, ki jih je dodatno najel, goji sadje in zelenjavo. Cela družina dela na zemlji, s svojimi izdelki oskrbuje velike samopostrežne trgovine.

»Pod imenom 'Dr. Zo' je ta sedemintridesetletnik po vsej državi znan kot rep glasbenik. Meni, da ni tipičen reper: 'Drugi nosijo zlate verige, jaz vozim traktor.' Medijska pompa okoli njegove osebnosti mu je presedla, v kmetijstvu išče mir in duhovnost.«

Alisa in Dženan sta bila udeleženca programa švicarske vlade za pomoč pri zaposlovanju mladih ljudi z zagonom samostojnega podjetja, piše dalje v besedilu. Avtor spominja tudi na sarajevski supermoderni center, v katerem lahko mladi podjetniki iz IT-panoge najamejo poslovne prostore – Hub-387.

Tam se je pogovarjal z Belmo Alagić, ki je študirala in delala v Chicagu, vendar je bila ena redkih, ki so se vrnile v svojo državo. Ustanovila je internetno platformo za učenje »Bookvar«.

»Potencial za učenje prek interneta se ji zdi velik, zlasti na podeželskih območjih. Vendar je podcenjevala klientelizem.

'Pri javnih naročilih je partijska knjižica pogosto pomembnejša od tega, kaj ponujaš,' pravi. Posel gre težko, prvi poslovni načrt je bil preveč optimističen. Ali razmišlja o vrnitvi v ZDA? 'Da, vsak dan! Vendar ne obupam tako zlahka,'« pravi Alagić.

Avtor navaja njene besede, da si mnogi mladi ljudje ne želijo umazati rok, da imajo nerealna pričakovanja, da bodo šefi takoj, ko končajo fakulteto, bojijo se napornih osemurnih služb in ostajajo na starševskem denarju. »To so grobe besede. Vendar jih lahko neuradno slišite tudi pri predstavnikih tujih razvojnih organizacij, ki jih je v državi veliko. …Nekateri opazovalci v tem vidijo socialistično dediščino. V Jugoslaviji je država skrbela, da so ljudje z univerzitetnimi diplomami dobili ustrezna delovna mesta. 'Nenavadno je, da tak način razmišljanja imajo mnogi mladi, ki Jugoslavije ne poznajo iz lastnih izkušenj,' pravi neki zahodni diplomat. V ta način razmišljanja sodi tudi to, da si po podatkih Svetovne banke 89 odstotkov odraslega prebivalstva prizadeva za zaposlitev v javnem sektorju. In to ne zaradi večje varnosti delovnega mesta ali krajšega delovnega tedna. Pomemben razlog je višja plača. Plača državnih uslužbencev je celo 40 odstotkov višja od plače v zasebnem sektorju.

Kljub temu, sklene avtor besedila »Bosna – kljub vsem težavam« Thomas Fuster, izjeme, kot sta Alisa in Dženan, govorijo, da morajo mladi podjetniki poleg poguma imeti tudi srečo: »V primeru Alise Mujkanović je sreča prišla v obliki mentorice, modne oblikovalke iz Pariza, ki ima veliko število sledilcev na družbenih omrežjih. Ko je ta objavila fotografijo majhne volnene ovčke z leseno nogo, se je promet podjetja v zelo kratkem času podvojil.«