Bosna in Hercegovina leta 2025: Med institucionalno paralizo in evropsko izbiro

Za NAP piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsjedništva Kruga 99

Varnostna kriza kot politični simptom

Leto za nami v Bosni in Hercegovini ni bilo le še eno v vrsti političnih zastojov. Bilo je leto, v katerem so politične napetosti in institucionalne konfrontacije, zlasti med državnimi organi in delom političnega vodstva v Rs-u, dobile značilnosti odprte varnostne krize.

Radikalizacija politične retorike, ki ji sledijo konkretni protiustavni ukrepi, je dodatno destabilizirala že tako krhko politično arhitekturo države. Takšno stanje je mednarodno skupnost prisililo k odzivu s kombinacijo političnih pritiskov, sankcij ter okrepljenega varnostnega in diplomatskega angažmaja.

Prisotnost EUFOR-ja, ob intenziviranju vojaških vaj med letom 2025, je imela jasno preventivno in odvračilno sporočilo. OVSE in drugi nadzorni mehanizmi so nenehno opozarjali na tveganja resne destabilizacije. Sporočilo je jasno: brez aktivne in odločne mednarodne vloge Bosna in Hercegovina ostaja izpostavljena nevarnosti dolgotrajne institucionalne paralize in postopne dezintegracije države.

Nefunkcionalen ustavni red in ugrabljena država

Varnostna kriza ni vzrok, temveč simptom. Njeni korenine se nahajajo v kontinuiteti politične krize, ki izhaja iz globoko nefunkcionalnega ustavno-pravnega reda, nezdružljivega z logiko sodobnih demokratičnih držav. Ustavni aranžma že vrsto let služi kot idealno orodje domačim etno-nacionalističnim elitam, pogosto s politično in logistično podporo sosednjih držav, za sistemsko destrukcijo lastne države.

Politike secesije in nadaljnje etnoteritorializacije ne le, da uničujejo družbeni konsenz o prihodnosti Bosne in Hercegovine, temveč zavestno blokirajo njeno evropsko pot. V takšnih okoliščinah vloga visokega predstavnika ne more biti zmanjšana na zgolj administrativno prisotnost, njegove pristojnosti morajo ob sodelovanju z državnimi institucijami delovati kot branik proti protiustavnemu delovanju.

Evropska pot kot test državne funkcionalnosti

Evropske integracije Bosne in Hercegovine dodatno razgaljajo globino notranje krize. Čeprav je status kandidatke formalno potrjen, napredek ostaja počasen, fragmentiran in strogo pogojen z izpolnjevanjem političnih in pravnih reform.

Poročila Evropske komisije za leto 2025 jasno ugotavljajo le marginalen napredek in opozarjajo na potrebo po vrnitvi fokusa na vladavino prava, funkcionalnost institucij in odgovornost nosilcev oblasti. Prav ti mehanizmi so bili postavljeni pod vprašaj s stalnimi konflikti med oblastmi v Rs-u in državnimi institucijami.

Evropska pot Bosne in Hercegovine je nemogoča brez krepitve državnih kapacitet, vključno z vračilom dela pristojnosti, ki so bile med vojno nasilno odvzete državi. Vzporedno s tem je nujno graditi politični, medijski in družbeni narativ, ki afimira civilno družbo in presega vsiljen koncept konstitutivnosti.

Ustavna reforma kot predpogoj enakosti državljanov

Vprašanje ustavne reforme ostaja ključno politično vprašanje prihodnosti Bosne in Hercegovine. Reforma Ustave mora biti usmerjena k ukinitvi privilegijev kolektivitet in vzpostavitvi polne enakopravnosti vseh državljanov. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice niso zgolj pravno priporočilo, temveč jasno normativno in politično vodilo.

Med letom 2025 je bil pod sumljivimi okoliščinami zaključen tudi postopek pred ESČP v primeru dr. Slaven Kovačević proti Bosni in Hercegovini. Nasprotniki sodbe so zahtevali preverjanje verodostojnosti apelanta, česar sodišče ni upoštevalo. Kljub temu se je Veliki senat ESČP po diplomatsko-lobističnem in finančnem angažmaju Hrvaške in visokega predstavnika odločil o nečem, kar sploh ni bil zahtevek apelanta, kar meče senco na celoten postopek.

Vendar pa meritum sodbe, ki jo je prvotno izreklo senat tega sodišča, nikoli ni bil eksplicitno izpodbijan! Prav ta sodba senata je vodilo, v katero smer naj se premikajo ustavne reforme. Državljani Bosne in Hercegovine naj podpirajo tiste politične opcije, kandidate, posameznike, kot je dr. Slaven Kovačević, ki dosledno zagovarjajo in se borijo za enakost državljanov in evropske standarde. Kajti brez državljanske enakosti ni evropske poti naše države.

Del odgovornosti v tem procesu mora prevzeti tudi mednarodna skupnost, saj je obstoječi ustavni okvir rezultat mirovnega sporazuma. Čas je, da se končno upošteva dejstvo, da Bosna in Hercegovina ni in ne sme ostati 'poseben primer', temveč evropska država s polno pravico do demokratične in institucionalne suverenosti. Država, v kateri imajo institucije resnično moč in ne služijo kot talci etnonacionalnih politik.