Bosna in Hercegovina: Kontinuiteta destrukcije

Za NAP piše: Akademik Esad Duraković

Nekatere stvari se morajo ponavljati – dokler se ne presežejo, dokler se ne spremeni stanje, ki povzroča, da se verbalno ponavljajo. Nenehna in ista grožnja zahteva nenehne in iste reakcije. Tako sem večkrat javno govoril, med drugim, da je Bosna več kot država: Bosna je dežela, z vsemi vsebinami, ki jih ta pojem nosi – tisočletno tradicijo, sposobnost, da preživi največje imperije, multikulturnost v harmoniji od nekdaj… Vse to je endemično zraslo na tleh, ki se imenuje Bosna. Zato je Bosna danes tudi za Evropo ideja, ali bi morala biti, čeprav birokratizirana Evropa večinoma ne uvidi.

Toda ta čudežno odporna dežela se je v zadnjih desetletjih usodno soočila s grožnjo obstoja. Mednarodna agresija, ki je bila izvedena nanjo leta 1992, traja še danes, po zamrznjenem konfliktu, vendar se ta agresija zdaj izvaja z drugimi sredstvi. Glavna strategija danes je mučenje do razpada. Če ne pozabimo, da so v času vojaške agresije vodilne evropske države (Velika Britanija in Francija) bile na strani agresorja – torej, v trenutku, ko so jo napadle vse tri sosednje države – zakaj bi nas danes čudila doslednost takšne mednarodne politike. Še več, „stanje na terenu“, v BiH, nedvoumno priča prav o tej doslednosti. Oni samo verbalizirajo eno, v resničnosti pa delajo nekaj povsem drugega. O politiki je treba soditi po stvarnem dejanju, ne po verbalizaciji. Poglejmo temeljne fragmente te stvarnosti.

Institucije BiH so paralizirane. Desetletja že člani Predsedstva BiH iz manjšega entiteta javno, deklarativno in stvarno, delajo proti državi, v čigar Predsedstvu so in kjer prejemajo visoke plače. Takšna moralna in politična perverzija je nezaslišana na svetu. Hkrati imamo tukaj protektorja, ki je po položaju dolžan vzdrževati institucije učinkovite, vendar tega ne počne. Nato, ključne odločitve/sodbe Ustavnega sodišča, kot stebra in simbola vsake države, se ne implementirajo, kar pomeni, da tukaj vlada brezakonje na najvišji možni ravni. Protektor ne uporablja pooblastil, ki jih ima, in na ta način ključno prispeva k destabilizaciji. Tako imenovana mednarodna skupnost (ki jo on predstavlja) nalaga nekakšne sankcije vztrajnemu rušitelju ustavnega reda, vendar ta barbar v politiki ostaja desetletja na političnem položaju vrsto let, namesto da bi ga protektor takoj zamenjal in pregnal iz uradne politike. Ko sodni organi odločijo, da ga je treba aretirati, se nihče ne odloči za to. Država umira, oprostite. Še več, ta odmetnik nato obišče vojaško enoto v RS, ki jo hujska na agresijo. Paradoks je popoln, izpopolnjen! Protektor ne deluje, namesto da bi zaprosil za podporo EUFOR-a, da aretirajo tega razgrajevalca Bosne, ki nakazuje stanje splošne destrukcije, in tako potrdijo verodostojnost lastne misije. Sedaj imamo tudi odmetniti del Armije BiH, kot tudi del policije. Dva stebra in simbola vsake države se cepita! Komu ni jasno, da je država v razpadu?! Vendar protektor niti EUFOR ne delujeta v skladu s svojo misijo. Zato je neizogibno vprašanje, ki je samo retorične narave: Koga to dejansko varujejo?! Ni mogoče v takšni situaciji ne spomniti na dejstvo – danes splošno znano – da so bili francoski vojaki v BiH ’92. poslani, da varujejo srbsko agresijo na članico ZN, na Bosno in Hercegovino.

„Skrojili“ so nas tako, da nismo sposobni samoodrživosti. Svojega monstruma so zavestno naredili nemočnega. Takšna država je njihov projekt, ustvarjen v trenutku, ko je bila Armija pred osvoboditvijo države, vendar je bila z grožnjami NATO-a ustavljena. In danes varujejo pridobitve agresije, zato v ta namen, ko jim zatreba, nujno in barbarsko spremenijo tudi volilni zakon, da bi postavili svoje „inštalaterje“.

Torej, strategija je mučenje do izginotja in do razpada. Res je, dežela Bosna je v zgodovini marsikaj preživela in obstala, ker je ideja, jedro kozmopolitizma. Vendar je zdaj čas, ko morajo njeni patrioti biti maksimalno previdni, optimalno angažirani, in ne smejo samo čakati, kaj jim bo prinesla usoda. Končni izid pa bo vendar odvisen od njih. Ali od nas.

Za bosanske vrednote se je treba boriti.