Bosanski Šamac: Gospodarstvo združuje Srbe, Bošnjake in Hrvate

Bosanski Šamac je občina na severu Bosne in Hercegovine, kjer je mednacionalna nestrpnost po krvavih spopadih, ki so BiH zajeli v začetku 90. let, zmanjšana na minimum, piše bosanska tiskovna agencija Patria (NAP).

To se je videlo tudi včeraj med dženazo in pokopom predsednika Stranke demokratske akcije (SDA) Sulejmana Tihića, ko so se njegovega zadnjega slovesa v haremu Bele mošeje v središču mesta poleg Bošnjakov udeležili tudi njegovi someščani drugih veroizpovedi, predvsem Srbi in Hrvati.

Prav o tem sožitju in skupnih prizadevanjih državljanov Bosanskega Šamca, da bi svojo skupnost uredili po meri vsakogar, je včeraj govoril tudi velečasni Josip Janjić, župnik v cerkvi Srca Jezusovega v Bosanskem Šamcu, ki je prišel izreči zadnji pozdrav svojemu, kot je dejal, velikemu prijatelju Tihiću.

- Druge poti ni, kot da si pomagamo med seboj. Le tako nam bo vsem bolje – je dejal vlč. Janjić poročevalcu Patrie.

- No, prav zdaj ste me prekinili pri razmišljanju o dneh, ki sem jih preživel s Tihićem. Vsaj enkrat letno je prihajal v našo cerkev, najpogosteje junija, kjer sva dolgo razpravljala. Bil je resničen vernik in kot takšen nas je globoko spoštoval, mi pa njega. Zaradi takšnega njegovega in našega pristopa smo lahko imeli le koristi.

Občina Šamac se nahaja na desnem bregu reke Save. Poleg Save skozi mesto teče tudi reka Bosna, kjer je njen izliv.

Območje občine Šamac je bilo pred krvavimi spopadi znatno večje in jo je naseljevalo več kot 30.000 prebivalcev. Sedaj del območja pripada občini Odžak in povojni občini Domaljevac-Šamac.

Samo mesto Bosanski Šamac je bilo večinoma naseljeno z Bošnjaki (polovica prebivalstva), pa tudi s Hrvati, Srbi in drugimi, medtem ko so bila okoliška naselja naseljena z bosanskimi Hrvati in bosanskimi Srbi.

Zaradi bližine plovne Save, razvite železniške infrastrukture, bližine Hrvaške in izjemno rodovitne zemlje je bila občina gospodarsko zelo razvita. Vendar pa so bili v spopadih uničeni številni obrati, prav tako pa tudi zaradi slabe povojne privatizacije.

V začetku leta 1992 so bili Bošnjaki in Hrvati pregnani s svojih domov, na njihovo mesto pa se je iz drugih delov Bosne in Hercegovine priselilo okoli 7.000 bosanskih Srbov. Danes se vse to ponovno spreminja.

Poleg Tihića, ki je bil pred devetdesetimi leti v tem mestu znan odvetnik, sta se v Bosanskem Šamcu rodila tudi Alija Izetbegović, prvi predsednik Predsedstva neodvisne Bosne in Hercegovine, ter Zoran Đinđić, nekdanji predsednik vlade Republike Srbije.

Predrag Marinković, eden od lokalnih politikov v Bosanskem Šamcu, je za Patrijo pojasnil, da je situacija glede mednacionalnih odnosov na tem območju zdaj tako dobra, da se ne more več spomniti, kdaj je prišlo do kakšnega mednacionalnega spopada med njegovimi someščani.

Tudi vrnitev razseljenih oseb je na tem območju boljša kot v drugih občinah v Republiki Srpski. V samo mesto se je vrnilo več kot 90 odstotkov predvojnega bošnjaškega prebivalstva. K temu je najbolj prispevala ugodnejša gospodarska situacija te občine v primerjavi z nekaterimi drugimi. Čeprav so bile številne predvojne tovarne porušene, ljudje služijo denar s kmetijstvom in z manjšimi podjetji.

Poznavalci pravijo, da je ugodnejša gospodarska situacija v Bosanskem Šamcu prav tako privedla do tega, da državljani vseh veroizpovedi bolj razmišljajo o razvoju in napredku kot o mednacionalnih napetostih.

- Prav o tem sožitju sem pogosto razpravljal tudi s Tihićem. V kavarno, kamor zahajam, je pogosto zahajal tudi on. Pogovarjala sva se o vsem, predvsem pa o tej lepoti medsebojne pomoči sosedov – pravi Marinković.

- Da je Tihić iskreno verjel v življenje v Šamcu, najbolje potrjuje to, da se je njegov sin z družino vrnil živeti sem, njegovi otroci tukaj hodijo v šolo – je dejal Marinković, piše NAP.