Bosanska pot v NATO – Čovićeva uspavanka ali pravosodna budilka

Brez zadržkov je treba trditi, da se spopad med tistimi, ki BiH državnost zanikajo, in tistimi, ki jo branijo, konča z aktivacijo akcijskega načrta za članstvo BiH v Natu, MAP-a.

Veliko nacionalnih in državnih jubilejev določa aprilsko vsebino. Letos aprila mineva polnih šest bosanskih let od prevzema obveznosti iz Talina in dodelitve pogojnega MAP-a. BiH oblasti so se zavezale, da bodo najprej vknjižile šestdeset in devet, nato pa šestdeset in tri vojaške nepremičnine v državno lastništvo s pravico uporabe Ministrstva za obrambo in oboroženih sil BiH.

Letni vrhovi so potekali, država te obveznosti ni izpolnjevala, v primerjavi s sosedi je na poti v Nato zaostajala, mednarodni odnosi pa so se bistveno spreminjali in imeli boleče učinke na odnose političnih dejavnikov v Bosni.

Osmega in devetega junija bo v Varšavi potekal še en vrh Nata, na dnevnem redu pa bo tudi vprašanje MAP-a BiH.

Glede na trenutne razmere so majhni izgledi, da bo do aktivacije bosanskega MAP-a prišlo na tem vrhu, če bo registracija vojaške lastnine do takrat izvedena.

Kljub takšnim dejstvom eden od članov Predsedstva BiH, Dragan Čović, javnosti ponuja brezpogojni optimizem, da se bo to zgodilo. Tako je tudi storil ob obeležitvi lanskoletne 24. obletnice HVO v Čapljini.

Nobena Čovićeva izjava ni razkrila načina, kako bi se to lahko doseglo.

In to je tisto, česar se je treba bati in zakaj je treba njegov "državno-lepršav" optimizem sprejemati z rezervo. Po teh izjavah je imel tudi tiste, ki so v zgodbo o MAP-u vpletli prudske principe, Dodikove ultimatume glede teritorialne porazdelitve vsega državnega premoženja (tistega iz sukcesije in tistega iz državne kontinuitete BiH).

Čović grobo ignorira in zaobide tako Ustavo BiH kot odločbo Ustavnega sodišča BiH ter zakon o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem BiH.

Čović je kot ledena gora, vidiš le belino, ki lahko mami, ne slutiš pa pogubne hladnosti nesorazmerno večjega dela gore pod vodno gladino.

Sočasno s Čovićevimi "diplomatsko-političnimi" vragolijami pred sodiščem Bosne in Hercegovine v fazi odločanja pred pritožbenim senatom poteka že odločena zadeva reševanja državne lastnine nad vojaško nepremičnino v Republiki Srbski, s čimer se dokazuje pravna farsa Republike Srbske glede lastništva države nad svojim premoženjem.

Reklo bi se – "V kaluže peska in reke se nahaja potrditev bosanske državnosti." Pesek je Han, voda pa Črna. S skorajšnjo pravnomočnostjo sodbe Sodišča BiH v tej zadevi bi se ustvaril sodni precedens, ki bi omogočil nemoteno vknjiženje vojaške lastnine v RS na njenega lastnika, državo Bosno in Hercegovino.

Čudno je, da Čović ponuja povsem druga neustavna in pravno neutemeljena rešitev za aktiviranje MAP-a. Tisti podvodni del Čovićeve gore ostaja zvest le njemu znanemu dogovoru s političnim dvojnikom Miloradom Dodikom. Od javnosti skrita delitev državnega, pa tudi tega premoženja, ima le en cilj – skriti večmilijardne plenitve vojaškega in drugega državnega premoženja, po možnosti pa izvesti nove plenitve na delu nepoplenjenega.

Ni strahu, nadzorovano državno pravobranilstvo ne bo pokvarilo hudičevega načrta. Že vrsto let ne izpolnjuje svoje obveznosti razveljavitve ničnih pravnih dejanj prenosa lastništva na državno premoženje kljub zakonski prepovedi. Počeli so že pred njimi, Mandić, Ljubić in Vilićka, zakaj bi to počeli oni. Molčal je tudi zakonodajalec o prepovedi – OHR.

Interesne skupine, politični tajkuni in z njimi povezane strankarsko-politične oligarhije so nemoteno zaključevale posle z več milijard vrednim državnim premoženjem. Oni so se brezbrižno bogatili, etno-teritorialne enote pa so vzročno-posledično postajale novo dejansko stanje. Vsi so delovali po principu "lastnega nacionalnega ozemlja." Čović vse to ve, zato predano in marljivo z narodnjaško-nacionalističnim žarom tudi zaključuje.

Obstaja še en možen scenarij bosanskega MAP-a, od katerega te spreletava jeza. Vrh v Varšavi, bog ne daj, bi lahko aktiviral MAP tudi brez ene same vknjižene vojaške nepremičnine na državo BiH v RS in s tem ustvaril privid doseženega bosanskega MAP-a. Ta scenarij bi bosansko državo postavil v ciprski status, BiH delitev pa bi postal zaključen akt.

Območje vojaško-političnega vpliva vse bolj prisotne Rusije bi s tem bilo potrjeno s svojo prisotnostjo v Republiki Srbski. Zunanje meje Bosne v tem njenem le formalnem delu bi prenehale obstajati, administrativna linija ločevanja entitet pa bi postala nova državna meja ruskega vpliva.

Scenarij je skoraj izmišljen, a v kontekstu balkansko-bosanskih okoliščin tudi možen. Treba se je bati Čovićeve uspavanke (izkušnje nas učijo), odgovor na te strahove pa naj da pritožbeni oddelek Sodišča BiH s svojo sodniško odločitvijo. Treba je bosansko državnost izkopati iz blata peska in Črne reke, čas iz Talina pa izteka.

Piše: Muharem Cero