Bosanske akademske delitve med ANU in BANU

Napisal: Sead Omeragić

---

Bošnjaška akademija znanosti in umetnosti (BANU) je bila ustanovljena pred skoraj devetimi leti. Sedež ima v Sarajevu, z oddelki v Sarajevu in Novem Pazaru. Zakaj je bila poleg državne potrebna še nacionalna bošnjaška akademija? S tem dejanjem je bil le potrjen obstoj HAZU BiH in SANU v RS, ki je bila ustanovljena že leta 1993. Potrebovali smo 27 let, da smo priznali poraz in šli po isti poti prevar in delitev. Čemu služi BANU po svoji naravi? Kakšno je sporočilo takšne akademije? Mar ne bi bilo treba za vsako ceno krepiti tisto, kar je državna institucija?

Tako velik narod smo, da imamo dve akademiji znanosti in umetnosti. Eno državno in eno nacionalno. Imamo na primer dva svetovna kongresa diaspore, in to z bošnjaško oznako. Mnogi akademiki iz BANU so hkrati člani ANU BiH. Vendar nikoli niso spregovorili, kaj je rešitev in izhod iz tega paralelnega delovanja. Dober del akademikov
BANU si zasluži biti del ANU BiH. Vsekakor je deloma ponižujoče, da se med akademskimi togami nahaja tudi mufti Muamer Zukorlić, ki je sekretar in praktično idejni ter duhovni vodja BANU.

Težava je običajno globlja, kot se zdi na prvi pogled. Polnih 15 let od 1999. do 2014. je bil na čelu ANU BiH Božidar Matić. Bil je nekoč tudi na čelu državne vlade. V tem času je bilo delo in širitev Akademije blokirano.

Matića so nekatere zaposlene celo tožile zaradi mobinga. Kakšne so bile te obtožbe, je najbolje pozabiti.
Nekoč v regiji izjemno spoštovana Akademija je bila dve desetletji po vojni popolnoma zamrla. V nekem trenutku je imela po uradni spletni strani manj kot 30 živih članov. Tragično je, da se desetletja nihče ni ukvarjal s srčiko dela ANU BiH. Ali je treba omenjati, da je imela ANU BiH več kot 240 preminulih članov. In namesto da bi obnavljala članstvo, se je Akademija zmanjšala na manj kot trideset živih akademikov.

Vsi osem častnih akademikov ANU BiH je mrtvih že najmanj dvajset let. Šele pred desetimi meseci je bilo članstvo ANU BiH nekoliko obnovljeno. Končno so
v njeno delo vključeni 33 v javnosti izjemno uglednih članov. Po uradni spletni strani ANU BiH do pred desetimi meseci sploh ni imela svojih dopisnih članov. Danes jih ima 11 in vse jih je torej dobila pred desetimi meseci. Recimo, HAZU ima blizu 200 dopisnih članov. SANU pa še nekaj več. Med člani HAZU so tudi nacionalno bošnjaška imena, vendar jih ni mogoče najti na seznamih ne ANU BiH ne BANU.

Skoraj pravilo je, da imajo vse akademije sveta v svojem sestavu znanstvenike in ugledne ustvarjalce z vsega sveta. ANU BiH je naredila na desetine napak. Daleč bi nas vodilo, če bi naštevali imena pomembnih znanstvenikov in umetnikov v BiH, ki bi morali imeti svoje mesto v ANU BiH, pa ga niso dobili. Dolgoletno nedejavnost Akademije je povzročila upor številnih uglednih ljudi, zato je verjetno nastala BANU.

Vprašanje je, zakaj se je bošnjaška intelektualna elita umaknila pred propadom lastne državne akademije in šla v drugo skrajnost. Na primer, obstaja tudi Ameriško-bosanskohercegovska akademija, ki jo je oblikovala skupina zelo uglednih znanstvenikov, večinoma mladih ljudi, rojenih v BiH, ki se visoko vzpenjajo na znanstveni lestvici ZDA in Kanade. Na žalost jih ni med dopisnimi člani ne ANU BiH ne BANU. Evropa in sploh zahodni svet sta polna mladosti in ljudi srednjih let iz BiH, ki jim izrekajo priznanja, jih ovenčujejo s slavo in odlikujejo države, kjer živijo. V BiH o njih pišejo le dnevne medijske pohvale, vendar jih kljub temu ni ne znotraj ANU BiH ne BANU.

In potem iz vsega izplava predsednik Skupščine Kantona Sarajevo Elmedin Konaković in BANU z donacijo v višini 60 tisoč KM. To je postalo predmet javnih polemik. Gre za proračunski denar sarajevskih davkoplačevalcev in za to je treba imeti dobro utemeljitev. Zakaj bi to počela oblast v Kantonu Sarajevo? Čeprav do zdaj BANU obstaja nekako nad-državno, denar davkoplačevalcev postaja njeno uradno priznanje.

Mar ni to nekako dajanje alibija za HAZU BiH in SANU RS? Do zdaj so bile parakademske tvorbe. Obstaja jasna bližina med Konakovićem in Zukorlićem, kar se kaže v različnih stališčih in izjavah. Visoki predstavnik ni spoštoval Daytonskega sporazuma, ki predvideva financiranje vseh institucij državnega pomena iz proračuna države, zato se ANU BiH financira iz proračuna Kantona Sarajevo.

Narod sploh ne ve, koliko je honorarno članstvo v ANU BiH. Na začetku lanskega leta je bilo na akademika okoli 300 KM. Torej popolnoma revno. Kakršno koli povečanje je bilo dobrodošlo in to je prejšnja oblast v Kantonu Sarajevo končno storila. Na drugi strani pa se je denar za BANU iz proračuna Kantona Sarajevo izkazal kot marketinški strankarski potez. Namreč, izvršna sekretarka BANU je bila kandidatka Konakovićeve stranke Narod i pravda (NiP) na prejšnjih splošnih volitvah. Nato sta se mufti Zukorlić in Elmedin Konaković odprto fotografirala z logotipom stranke Narod i pravda.

In to so dejstva, ki se jih ne sme povezovati s proračunskim denarjem. Ob sprejemu 14 novih članov BANU je prof. dr. Suad Kurtćehajić dejal, da je »potrebna BANU, da oblikuje intelektualno elito, ki bo pomagala narodu«. Člani ene in druge akademije, ANU in BANU, bi morali dati odgovore, zakaj znotraj ANU BiH ni združena intelektualna moč, ki bo »pomagala narodu« in državi?

Je mogoče, da ponovno priznavamo nemoč v lastni državi? Je mogoče, da nam se ponovno ni sposobna združiti probosanska intelektualna elita in organizirati vrhovno intelektualno institucijo na državni ravni? Zakaj nas Dodikove in Čovićeve politike silijo, da igramo na njihovem terenu, uporabljajoč njihove prevare kot alibi za privolitev v nadaljnje delitve v tej državi, pa tudi v njene institucije?

Bo kdo potegnil črto in v kakšni resni javni razpravi podal odgovore, začenši s tem, koliko denarja se izdvaja za razna društva za nič, ne tja ne sem, za številne festivale, okrogle mize in srečanja, tovariše in kroge?.

In ne smemo biti presenečeni, ko se politiki pojavijo kot dobrotniki, da bi promovirali sebe in stranko pod krinko državotvornosti. 'Država to sem jaz' ali za bosanske razmere 'Proračun to sem jaz'.