Borrell: Spominjamo se Srebrenice, soočanje s preteklostjo je v službi gradnje miru

Kolumna visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Evropske komisije Josepa Borrella ob obletnici genocida v Srebrenici

Julija 1995. je bilo izpisanih eno najtemnejših poglavij sodobne evropske zgodovine. Več kot 8.300 dečkov in moških je bilo sistematično ubitih in pokopanih v množičnih grobiščih v hribih okoli Srebrenice. Danes, 29 let kasneje, bo 14 teh žrtev, ki so bile šele nedavno identificirane, našlo svoj mir v Spominskem centru in pokopališču Srebrenica-Potočari. Za njihove družine in najdražje se je končno končalo dolgo in boleče obdobje negotovosti.

Srebrenica ostaja globoka brazgotina v zgodovini Evrope. Neuspeh pri preprečevanju tega genocida je breme, ki ga še vedno nosimo. Tako Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo kot Meddržavno sodišče sta nedvomno ugotovila, da je bil ta zločin genocid.

Obljubili smo, da nikoli ne bomo pozabili – ne žrtev ne trajne bolečine njihovih družin in najdražjih. Njihov spomin nas sili, da vsak dan delamo na zagotavljanju, da se zgodovina ne ponovi, v svetu, kjer se mir zdi vse bolj krhek.

S svojo odločitvijo o razglasitvi 11. julija za Mednarodni dan razmišljanja in spomina na genocid v Srebrenici 1995. je Generalna skupščina Združenih narodov še dodatno poudarila pomen te tragedije tudi izven evropske celine.

Vendar pa je v Bosni in Hercegovini ter celotni regiji še vedno prisotna zaskrbljujoča tendenca zanikanja. Kakršno koli zanikanje genocida je klofuta pravici in ovira spravi. Stališče Evropske unije je jasno - ni mesta za zanikanje genocida, zgodovinski revizionizem ali poveličevanje vojnih zločincev v družbah, ki cenijo resnico in pravičnost.

Sprava je odgovornost vseh. Sprava ni abstrakten cilj, temveč mora postati vsakdanja praksa, ki je vseprisotna v politiki, izobraževanju in vseh drugih sferah vsakdanjega življenja. Vloga političnih voditeljev v regiji je predvsem v tem, da zavrnejo retoriko delitev in aktivno spodbujajo spravo, kar pa ponovno zahteva spoštovanje zgodovinskih dejstev, pieteto do žrtev ter negovanje kulture miru in sodelovanja.

Voditelji držav članic EU so marca sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Začetek te poti k članstvu vrača upanje v politično stabilnost, gospodarsko rast in boljšo prihodnost za državljane v BiH. Poudarja zavezanost EU k podpori Bosne in Hercegovine pri vzpostavljanju funkcionalne demokratične države in družbe, v kateri prevladujeta pluralizem, pravičnost in človeško dostojanstvo.

Pokazali smo, da je to mogoče. Namreč, tudi sama EU je bila zasnovana tako, da prinese mir in spravo na evropski celini, ki je bila dolgo časa razdeljena s krvnimi bratomornimi vojnami. To ne bi bilo mogoče brez sprejetja ugotovljenih zgodovinskih dejstev in zavezanosti k gradnji institucij, ki bodo zagotovile trajni mir.

Genocid v Srebrenici je boleč opomnik na to, kaj se lahko zgodi, ko politične elite spodbujajo in širijo sovraštvo. Naša skupna dolžnost je zagotoviti, da ta spomin služi kot močan opomnik na posledice takšnega sovraštva in nestrpnosti. Naša skupna dolžnost je zagotoviti, da se ta zla nikoli več ne ponovijo. Evropska unija stoji ob Bosni in Hercegovini v tem prizadevanju.