Boriša Falatar traži mesto v Predsedstvu BiH v družbi nekdanjega preiskovalca taborišča Heliodrom

SARAJEVO, (Patria) - Kandidat Naše stranke za člana Predsedništva BiH Boriša Falatar je že začel predvolilno kampanjo. Iz dneva v dan obiskuje mesta v BiH in se druži z državljani, katerim predstavlja svoj program. 

Prejšnja dva dni je bil Falatar v Mostarju, Čapljini, Stonu, Širokem Brijegu, na svoji poti skozi hercegovska mesta pa je kandidat Naše stranke opravil pogovore z mnogimi državljani, med njimi tudi z Zvonkom Vidovićem. 

Po spoznavanju Vidovića je Falatar na svojem uradnem profilu na Facebooku objavil sliko v družbi Vidovića. 

Kdo je Zvonko Vidović?

Zvonko Vidović je nekdanji pripadnik kriminalistične službe HVO in preiskovalec v taborišču Heliodrom. Bil je priča obrambe šestorice iz Herceg-Bosne, leta 2010 pa je pričal pred haaškim sodiščem v korist Valentina Ćorića, ki je bil kasneje obsojen skupaj s Prlićem in drugimi za Združeni zločinski podvig. 

Nekdanji pripadnik kriminalistične službe HVO v Mostarju Zvonko Vidović je pričal v obrambo nekdanjega načelnika Uprave vojaške policije Valentina Ćorića marca 2010 in takrat je potrdil, da je julija 1993 sodeloval pri popisovanju prijetih pripadnikov HVO muslimanske narodnosti.

Zvonko Vidović pred haaškim sodiščem ob izreku sodbe šestorici iz Herceg-Bosne

Vidović je navedel, da je bil v začetku julija 1993 napoten na Heliodrom zaradi popisovanja pripornikov po povelju Operativne cone Jugovzhodna Hercegovina. Poleg njegove službe so pri popisovanju sodelovali tudi uslužbenci Varnostno-obveščevalne službe, MUP in zaposleni v vojaškem preiskovalnem zaporu na Heliodromu. Po dokumentu, na katerega je opozorila Ćorićeva obramba, je šlo za okoli 2.000 ljudi, ki po besedah prič Vidovića kriminalistični službi "niso bili zanimivi", ker ni bilo elementov za njihovo kazensko preganjanje.

Priča je prav tako navedla, da je med letom 1993 večkrat obiskal Heliodrom zaradi zasliševanja pripornikov, med katerimi je bil tudi mostarski novinar Alija Lizde. Tudi on mu, kot je takrat dejal haaškemu sodišču, ni bil zanimiv z vidika možnega kazenskega pregona. Ni pa znal odgovoriti na vprašanje predsedujočega sodnika, zakaj je bil Lizde sploh zaprt, čeprav trdi, da je z njim še danes v dobrih odnosih.

Po tem, ko je haaško sodišče novembra lani obsodilo šestorico iz Herceg-Bosne za ZZP, Zvonko Vidović ni skrival razočaranja nad odločitvijo sodišča, osebno pa je bil prisoten izreku sodbe. Po vrnitvi iz Haaga je Vidović za hercegovski portal Jabuka.tv opisal svoje vtise iz sodne dvorane.

- Nervoza je bila prisotna že večer pred izrekom sodbe, čeprav smo preživeli prijeten večer v družbi brata, odvetnika in prijatelja Valentina Ćorića - je za portal Jabuka.tv izjavil Zvonko Vidović in dodal, da je na dan izreka sodbe na poti proti stavbi sodišča od nervoze bruhal v taksiju.

- Da bi se izognili televizijskim ekipam, smo v stavbo sodišča vstopili skozi zadnji vhod, nismo bili sploh pregledani s strani osebja, ki zagotavlja samo sodišče, po akreditaciji pa smo bili uvedeni v prostor za obiskovalce sodišča, sodno dvorano 1, kjer smo za steklom lahko spremljali izrek same sodbe. Po tem, ko smo se namestili v dvorano, ki ima približno 100 mest, sem opazil tudi večje število predstavnikov bošnjaških združenj, ki so nastala iz vojne, ter predstavnike zveznega ministrstva za borce iz Sarajeva, ki so bili v enonacionalni sestavi na čelu z ministrom Salkom Bukvarevićem - poudarja Vidović.

Sam izrek sodbe je prenesel, kot je dejal, relativno dobro, čeprav je, kot pravi, ministru za borce ZHK Mladenu Begiću v nekem trenutku zašepetal, da bo sodba ostala obsodilna, vendar je upal, da se bo število let zmanjšalo zaradi upoštevanih navedb obrambe Jadranka Prlića.

- Ko mu je predsedujoči Agius potrdil 25 let, sem vedel, da ni dobro in da se bo kot po tekočem traku nadaljevalo s potrjevanjem prvostopenjskih sodb ostalim petim... In potem šok! Ker sva midva s prijateljem sedela v delu dvorane, ki je dobro pokrival Prlića in ostale, sva najbolje videla, da je general Praljak po samem dejanju počasi zdrsnil s stola, medtem ko se mu je obraz krčil... Nastala je splošna panika, negotovost in informacija, ki sem jo dobil pol-zasebno od enega odvetnika šestorice, je le potrdila naše dvome. General je umrl po zaužitju strupa! Vse kasneje je bila navadna farsa, izjave tiskovnega predstavnika, pozivi k umirjenosti... Ostaja grenak priokus vsega, kar se je v sodni dvorani ICTY-ja v Haagu tistega 29. novembra 2017. zgodilo - se spominja Zvonko Vidović.

S sodbo sodišča ni bil zadovoljen Vidović, ki je bil hkrati zadnji priča obrambe v sojenju šestorici.

- Sodba je izrečena, takšna je, kakršna je, da bi se o njej sploh lahko razpravljalo, bi bilo treba vedeti kaj o 9.872 dokazih, sprejetih v primeru (4.913 tožilstva in 4.944 obrambe), 51.761 straneh transkriptov iz sodne dvorane, 208 pričah, 2.692 straneh prvostopenjske sodbe, 1.408 straneh pritožbene sodbe, ob zaščitenih dokumentih in pričah itd. 

Kaj želim povedati – pozivam, še enkrat pozivam vse tiste, ki bi želeli kaj povedati o sami sodbi, naj tega ne storijo, dokler nimajo zgornje navedene spoznave, odvetniški timi šestorice, torej Michael Karnavas, Suza Tomanović, Senka Nožica, Karim A. A. Khan, Vesna Alaburić, Davor Lazić, Dijana Tomašegović Tomić, Dražen Plavec, Fahrudin Ibrišimović, Roger Sahota, Nataša Faveau Ivanović in Nika Pinter (ki ji je zagotovo najtežje, ker sam vem, koliko je živela za ta primer), oni so junaki sodne dvorane in oni so edini, ki lahko tolmačijo vse, kar se da tolmačiti glede tega primera IT-04-74… 

Vse ostalo so navadna nakladanja in sram naj bo vsakega tistega "strokovnjaka", ki si upa komentirati karkoli glede samega sodnega postopka, prvostopenjske in pravnomočne sodbe. Osebno lahko rečem le to, da sodbe ne morem in ne bom sprejel, ker bi potem tudi jaz bil del ZZP-ja, tega pa nisem, niti ni bil nihče od šestorice - poudarja Vidović. 

On je takrat za isti portal dejal, da je razočaran nad odnosom veleposlanice BiH na Nizozemskem Mirsade Čolaković do njega in njegovih kolegov.

- Ne morem, da ne omenim zelo slab odnos Mirsade Čolaković, veleposlanice BiH v Kraljevini Nizozemski, ki nas tistega 29. novembra 2017. sploh ni opazila. Bila je na razpolago samo svojim Bošnjakom, ker je verjetno bila samo njihova predstavnica tistega dne v in okoli ICTY-ja. A morala bi opaziti uslužbence Radia Herceg-Bosne, naju tri, fante iz Livna, družine obtoženih… Vsi smo bili na nekaj metrov od nje in njene "svite". Naša veleposlanica se mora sramovati - je zaključil Vidović. 

Boriša Falatar v družbi Zvonka Vidovića 

Dan po obisku Hercegovine in druženju z Zvonkom Vidovićem je bila fotografija Vidovića in Falatarja odstranjena z njegovega uradnega profila. 

Postavlja se vprašanje, ali je Falatar vedel, s kom sedi v družbi? Ali je bila fotografija odstranjena, potem ko je bil seznanjen, kdo je Vidović, ali mu je kdo sugeriral, da bi mu druženje s takšnimi osebami lahko prineslo škodo v predvolilni tekmi?