Bolsonarovi privrženci na shodih v podporo Trumpovemu pritisku na Brazil

(Patria) - Na tisoče gorečih privržencev nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara je v nedeljo prišlo na ulice, da bi izrazili podporo kampanji pritiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti sojenju njegovemu desničarskemu zavezniku, je poročal AFP.

Bolsonaru trenutno sodijo v prestolnici Brazilija zaradi načrtovanja državnega udara po neuspehu pri ponovni izvolitvi leta 2022 proti levičarju Luizu Inaciu Luli da Silvi.

„Sem tukaj, da branim naše ljudi pred cenzuro in sodniki, ki delujejo samovoljno,“ je za AFP dejala Valdeciria Galvao, stenografka, ki se je udeležila shoda v Braziliji.

Večina demonstrantov je bila oblečena v zeleno in rumeno, nacionalne barve Brazilije in Bolsonarove stranke, nekateri pa so nosili ameriške zastave ali napise „Hvala Trump“. Shodi so bili organizirani v več mestih, vključno s Sao Paulom in Rio de Janeirom.

Bolsonaro (70) se ni mogel udeležiti, saj mu je sodišče odredilo, da mora zvečer in
ob vikendih ostati doma ter med sojenjem ne sme uporabljati družbenih omrežij. Obtožen je zarote z namenom ohranitve oblasti kljub volilnemu porazu proti Luli in mu grozi stroga zaporna kazen v sojenju, ki naj bi se končalo v prihodnjih tednih.

V sredo je ameriško ministrstvo za finance uvedlo finančne sankcije proti brazilskemu sodniku vrhovnega sodišča Alexandreu de Moraesu, ki predseduje sojenju in ga Bolsonarovi privrženci prezirajo zaradi njegovega boja proti dezinformacijam, za katere pravijo, da predstavljajo cenzuro. Istega dne je Trump, ki je sojenje označil za „lov na čarovnice“, uvedel kumulativne carine v višini petdeset odstotkov na več brazilskih uvoženih izdelkov, s čimer je uporabil ameriško gospodarsko moč za kaznovanje države. Carine naj bi začele veljati 6. avgusta.

„100-odstotno se strinjam“ s sankcijami, je dejala Maristela dos Santos na plaži Copacabana v Rio de Janeiru, kjer je potekal shod.

„Ker tukaj ni bilo rešitve, je morala priti od drugod.“

Šestdesetdvletna učiteljica, ki je nosila ameriško zastavo na ramenih, je dejala, da jo gospodarski vpliv napovedanih washingtonskih obremenitev ne skrbi posebej. „Skrbi me, da bo Brazilija postala kot Venezuela in da v supermarketu ne bomo mogli najti ničesar za jesti,“ je trdila, pri čemer je namignila na resna pomanjkanja pod socialističnim režimom Nicolasa Madura v Caracasu.

Paulo Roberto, šestinštiridesetletni podjetnik, je ponovil mnenje in menil, da so kaznovalne carine nujno zlo.

„Na žalost morate narediti nekaj korakov nazaj, da bi v prihodnosti težili k večji svobodi in boljši kakovosti življenja,“ je dejal Roberto.